Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Srečanja s Stalinom

Milovan Đilas
Srečanja s Stalinom Novo
24,00 € 24,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Beletrina
Zbirka Posebne izdaje
Leto izdaje 2025
ISBN 978-961-298-453-3
Naslov izvirnika Susreti sa Staljinom
Leto izdaje izvirnika 1986
Prevod Sonja Dolžan

Tehnične lastnosti
trda vezava
23,5 x 15 cm
370 g
170 strani
Tip knjige
dokumentarna literatura
Kategorije
biografije in spomini

Povej naprej

Založnik o knjigi

To pogojevanje števila kozarcev vodke s stopinjami temperature me je nenadoma sunkovito pretreslo zaradi zaprtosti, praznine in nesmiselnosti življenja, ki ga je živel sovjetski vrh, zbran okoli svojega ostarelega voditelja, ki je hkrati igral eno odločilnih vlog za človeški rod.

 

Milovan Đilas v knjigi Srečanja s Stalinom razkriva blišč dekadentnega življenja sovjetskega vrha, bedo na moskovskih ulicah, klečeplazenje Stalinovih sodelavcev ter pretkanost sovjetske politike do Jugoslavije in držav vzhodne Evrope, različna merila, ko gre za Rdečo armado ali Jugoslovansko vojsko, predvsem pa Stalinovo željo, da bi podjarmil ves svet.

Avtor se je z njim srečal trikrat. Stalin je na njem preizkusil vse svoje zvijače, pokazal mu je svoj nepremagljivi šarm in svojo silovito jezo, na svojo stran ga je poskusil pridobiti z dobrikanjem; ko to ni uspelo, mu je brez pomisleka poskusil podtakniti afero. Vendar se to ni dogajalo samo Đilasu, takšen je bil Stalin.

Đilas knjigo zaključi s kratko analizo Stalinovega značaja, kjer na trenutke spet poskuša opravičiti njegova dejanja, čeprav se zelo dobro zaveda, da Stalin ni človek, kakršnega si je predstavljal, preden ga je spoznal.

o avtorju

Milovan Đilas (1911–1995), politik, pisatelj in prevajalec, je ob koncu druge svetovne vojne veljal za najverjetnejšega Titovega naslednika; konec leta 1953 je postal predsednik zvezne skupščine SFRJ. V tem obdobju je za Borbo pisal članke, v katerih je v Jugoslaviji zahteval več demokracije. Vodilni jugoslovanski komunisti so to dojeli kot grožnjo, zato so mu januarja 1954 odvzeli vse funkcije v KPJ, kmalu pa je tudi uradno izstopil iz nje. Zaradi izjave v New York Timesu, da Jugoslavijo vodijo »reakcionarji« in vrste drugih, je bil obsojen na devet let zapora, kjer je prevedel Izgubljeni raj Johna Miltona. Leta 1958 je napisal spomine, štiri leta kasneje pa je bil ponovno zaprt zaradi objave knjige Srečanja s Stalinom. Čeprav se nikoli ni odrekel komunističnim idejam, je na Zahodu veljal za disidenta.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...