Teci, sinko, teci

Recenzija Bukla

Nicky Cruz se je rodil v Portoriku staršema, ki sta se preživljala s klicanjem umrlih, z izganjanjem duhov in čarovništvom. Pri sedmih letih so v njem brbotali sovraštvo, bes in prezir do staršev in vseh avtoritet. Ker doma z njim niso več shajali, so ga pri petnajstih poslali k najstarejšemu bratu v ZDA. Toda podivjani, s sovraštvom prepojeni najstnik je takoj opustil šolo, zapustil brata in postal najokrutnejši med kriminalci newyorškega podzemlja. Naslednjih pet let je iz njega naredilo brezobzirno bitje, pravega pesjana, zato si je izboril mesto vodje svoje tolpe. Potem pa je v umazani geto, v katerem so vladale tolpe, prišel pridigar Wilkerson. Po molitvi za čudež je drobni pastor izzval vodje tolp, ali se upajo z njim rokovati. Stisk pastorjeve roke in besede, da ga ljubi, ker ga ljubi Jezus, so Cruzu hipoma prebodle srce. Doživel je čudež spreobrnjenja, toda pot očiščenja je bila še dolga. Knjiga, ki je nastala po resničnem življenju, je polna nazornih, srhljivih prizorov nasilja, zlorab in sovraštva, ki stojijo v močnem nasprotju s čudežem duhovnega očiščenja in ljubeznijo, ki jo je Cruz po spreobrnjenju pričel radodarno deliti z misijonskim delom med mladimi.

Maja Črepinšek, Bukla 154

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.