Teror zgodovine

Recenzija Bukla

Laibach je verjetno najbolj kontroverzna slovenska glasbena skupina, ki že od vsega začetka presega pojem glasbene skupine. Njena provokativna izraznost, ki spominja na totalitarne režime poleg glasbe sega do drugih umetniških področij, kar tvori unikatno zmes umetnosti in ideologije. Zato ne preseneča, da je imela skupina kar nekaj problemov v času svojega delovanja, predvsem na začetku, od nastanka leta 1980, do razpada Jugoslavije, ko je bila center nadzora takratne oblasti, ki pa ni točno vedela, kaj naj glede Laibacha ukrene. Seveda, sporočilnost skupine pogosto kliče po napačni interpretaciji, kar pa ne uide Marcelu Štefančiču, jr., ki se v pričujoči knjigi loti zgodovinskega vpliva skupine na kulturo, oblast, filozofijo in njen vpliv na človeka, množico, državo, ki je lahko potekal le v okviru zeitgeista osemdesetih, ko je bil čas življenja v bivši državi po Titovi smrti in poglobljeni gospodarski krizi znanilec družbenih sprememb. Teror zgodovine tako ni biografija o Laibachu, ampak poglobljeno razmišljanje o prostoru skupine in njeni vzajemni povezanosti z vrtincem političnih in ideoloških sprememb. S slikovnim gradivom bogato opremljena knjiga se prične s ponatisom Laibach konventa, ki je bil prvič objavljen v Novi reviji leta 1983, konča pa s prikazom ovitkov vseh njihovih albumov iz obdobja 1980–2010.

Aleš Cimprič

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.