Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

V kavarni eksistencialistov

Svoboda, bit in marelični koktajli
Sarah Bakewell
V kavarni eksistencialistov
29,00 € 29,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-287-101-7
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika At the existentialist café
Prevod Maja Novak

Tehnične lastnosti
trda vezava
22,5 x 15 cm
392 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
biografije in spomini
filozofija > zgodovina filozofije
književnost in jezikoslovje > literarna zgodovina

Založnik o knjigi

Knjiga V kavarni eksistencialistov z naslovom vabi v kavarno Flore v Parizu, eno od najznamenitejših središč, v katerih so se zlasti v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja srečevali avtorji, umetniki vseh vrst, pesniki in pisatelji – skratka, vodilna sodobna francoska inteligenca in prominenca. Med temi sta imela posebno mesto Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir, ›kralj in kraljica eksistencializma‹. Sredi svetovnozgodovinskega vrvenja so se ti mladi intelektualci navduševali nad idejami nemške fenomenologije in si ukrojili povsem svojo filozofijo resničnega, izkušenjskega življenja: filozofijo ljubezni in strasti, svobode in biti, prijateljstva in revolucionarnega žara, mareličnih koktajlov in skodelic kave.

Interdisciplinarna pripoved o zametkih, rojstvu in plodovitem življenju (zlasti francoskega) eksistencializma se po poglavjih posveča najpomembnejšim akterjem, ki so zasnovali to filozofsko-literarno gibanje in zanj prispevali največ teoretičnih in tudi poetičnih del. Glavni igralci te zgodbe so Søren Kierkegaard in Friedrich Nietzsche, Edmund Husserl in Martin Heidegger, Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir in Albert Camus, Karl Jaspers, Emmanuel Levinas in Maurice Merleau-Ponty, ob njih pa še številni stranski liki, kot so Hannah Arendt, Franz Brentano, Arthur Koestler, Gabriel Marcel, Boris Vian, Richard Wright, Iris Murdoch, Frantz Fanon, Colin Wilson, Claude Lanzmann …

V kavarni eksistencialistov je zgodba o zgodovinskem eksistencializmu kot strastnem prepletu ljudi, njihovih idej in del ter viharnega časa, v katerega so odtisnili svoj zgodovinski pečat. Moderne bralce vabi na prijetno in nadvse informativno popotovanje skozi prostorja in vijuge intelektualnega gibanja, ki je bistveno zaznamovalo duhovno, umetnostno in politično zgodovino 20. stoletja.

Recenzija Bukla

Sarah Bakewell (1963) je tista literarna zgodovinarka, ki virtuozno povezuje zgodovino literature s filozofijo (vsakdanjega življenja). Mednarodno se je prebila s svojo tretjo knjigo Kako živeti, v kateri je esejistično pisanje Michela Montaigna, klasika tega žanra, položila na matrico sodobnega bivanja ter skušala odkriti, kako nam lahko Montaigne svetuje pri našem vsakdanjem življenju. S svojo najnovejšo knjigo V kavarni eksistencialistov pa se je odločila raziskati še eno od pomembnih literarno-filozofskih poglavij, tokrat dvajsetega stoletja, saj je skušala odkriti nastanek ter vse premene in posledice eksistencializma, ki je bil spočet v Franciji. Za njegovo rojstvo je postavila trenutek ob koncu leta 1932 ali na začetku naslednjega, ko so se v kavarni Bec-de-Gaz na pariški ulici Montparnasse srečali trije mladi filozofi in srkali marelične koktajle, ki so bili specialiteta tega lokala. Prva od trojice je bila Simone de Beauvoir, takrat stara kakih petindvajset let, svet pa je imela navado opazovati »izza svojih elegantno priprtih vek«. V kavarno je prišla s svojim fantom ­Jean-Paulom Sartrom, sedemindvajsetletnikom zaobljenih ramen in povešenih ribjih ustnic, ki je takrat še vedno razmišljal, s čim bi se prebil v javnost. Raymond Aron, ki je kot tretji sedel za to mizo, je bil dolgoletni Sartrov prijatelj in sošolec in se je nedavno vrnil iz Berlina, od koder je prinesel novice o nemških fenomenologih, ki so se v nasprotju s tradicionalnimi filozofi lotili neposredno življenja. To je spodbudilo Sartra, da si je takoj kupil neko knjigo o Husserlu, si kmalu uredil odhod v Berlin, nazaj pa prišel z novim filozofskim koktajlom, sestavljenim iz mešanice metod nemške fenomenologije ter idej starejšega danskega filozofa Sørena Kierkegaarda, začinjenih s tipičnim francoskim ščepcem lastne literarne občutljivosti, iz česar je nastal – eksistencializem! Kaj vse je sledilo potem, si lahko preberete v tej elegantno spisani intimni zgodovini eksistencializma, ki buhti od bujnega jezika, bistroumnih opažanj in dobro izbranih detajlov, ki nam to poglavje filozofske zgodovine nariše morda najbolj slikovito doslej.

Samo Rugelj, Bukla 145

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...