trda vezava
21 x 15 cm
370 g
272 strani
Tip knjige
dokumentarna literatura
Kategorije
biografije in spomini
osebna rast, duhovnost in ezoterika
naravoslovje > medicina
Založnik o knjigi
Nova knjiga avtorja uspešnic Življenje v sivi coni in Znanost mirnega življenja!
Avtor največjih slovenskih uspešnic zadnjega časa David Zupančič se v svoji težko pričakovani tretji knjigi vrača med zidove bolnišnice, v kateri dela, kadar ne piše knjig. Branje je še privlačnejše, ker je v besede prenesel velik del sebe, skozi razmisleke o vsakdanjem življenju in njegovih vijugavih poteh.
Utrinki iz zdravniškega in osebnega vsakdana
Duhovita, včasih pa tudi ganljiva in pretresljiva zgodba prinaša anekdote, razmisleke in utrinke iz ambulant in bolniških sob, v katerih se odvija življenje, kot bi ga gledali po televiziji. Vmes pa se nam avtor kot še nikoli doslej razkriva tudi sam.
Iz knjige
»Že razumem, da pišete,« mi reče ona. »Morda celo razumem, zakaj. Ampak sprašujem vas nekaj drugega. Zakaj pišete o tem? O kmetiji in o otroštvu? Zakaj v tej knjigi, torej v knjigi o zdravstvu?«
»Zato, ker to ni knjiga o zdravstvu,« ji razložim. »To je knjiga o meni. Sebično, vem. In kar konkretno tvegano. Če pišeš o sebi, veliko tvegaš, med drugim tudi to, da drugim nisi niti približno tako zanimiv in duhovit kot sebi. Da bodo šli raje brat kaj drugega. Kaj bolj literarnega ali vznemirljivega. O hlapcih ali Batmanu. Poleg tega, da je knjiga o meni, pa je to tudi knjiga, s katero nekaj stvari raziskujem. Mogoče celo nekaj iščem. Poskušam. Ne vem. Bova videla?«
o avtorju
David Zupančič (1991), rojen 20. oktobra v Ljubljani, je s pisanjem pravljic pričel že v zgodnjem otroštvu, pri tem pa je uporabil kar dedijev star tipkalni stroj.
V gimnazijskih letih je napisal dve avtorski dramski besedili (A je važno in V tej sobi) in ju z dramsko skupino gimnazije tudi uprizoril v Cankarjevem domu. Prejeli sta nagrado na Festivalu sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije.
Med študijem medicine je začel dramsko skupino Kortekst, v okviru katere so uprizorili štiri večje produkcije, igranje na velikih odrih Šentjakobskega gledališča in Španskih borcev.
V petem letniku študija je opravil kroženje na Centru za napredovalo srčno popuščanje v Houstonu, ZDA. Leta 2016 je zaključil študij in pridobil naziv doktor medicine, dva meseca po diplomi pa je s skupino petih prostovoljcev odšel na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo v Zambijo, kjer je delal v Misijonski bolnišnici Nangoma.
Po povratku je opravil pripravništvo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in se prijavil na specializacijo iz infektologije, s katero je pričel marca 2018. V času epidemije COVID19 je bil kot zdravnik specializant neprestano vključen v delo na urgentnih in intenzivnih enotah kliničnega centra in v tem času napisal tudi svoj knjižni prvenec Življenje v sivi coni, ki je izšel oktobra, 2022 in v štirih dneh podrl vse prodajne rekorde. Navdušil je tudi z drugo knjigo Znanost mirnega življenja.
Je avtor priljubljenega podkasta Umetnost Lenarjenja.
Recenzija Bukla
Po izjemno uspešnih knjigah, Življenju v sivi coni, prigodah mladega infektologa, in Znanosti mirnega življenja, zbirki napotkov za zdravo in mirno življenje, se zdravnik David Zupančič (1991), ki je pred časom začel voditi tudi poljudnoznanstveno oddajo na nacionalni televiziji, vrača z novo knjigo s spretno izbranim (medicinskim) naslovom V mejah normale, v kateri tematizira kaotično, obenem pa navdihujoče življenje (še naprej) mladega zdravnika, zdaj že specialista. Pri tem je humoren (»Ej, dobesedno sem imel roko v vagini, ko si me klical in mi je zavibrirala ura – ki jo sicer nosim na drugi roki,« mu reče kolega.), nazoren glede dinamike zdravniškega življenja in nočnega dela, ki je svojevrstna katarza (»Ob dveh ponoči nam je uspelo za vrtoglavih sedemnajst sekund počistiti vrsto bolnikov. Prvič v življenju sem lahko sploh videl, kakšne barve je pult ob vhodu v ambulanto, na katerega se nalagajo mape čakajočih.«), spreten in sproščen pri umeščanju neverjetnih in nevarnih naključij (»V sobi enajst sta prikupni gospe z enakim imenom. Vendar z različnima diagnozama.«) in sugestiven pripovedovalec s smislom za dramaturgijo (»Triindvajsetega aprila 2024 sem opravil specialistični izpit iz infektologije. Čez teden dni so porušili infekcijsko kliniko. Prisežem, da dogodka nista vzročno povezana.«). Zupančič nekje zapiše, da ima vsak svojo zgodbo. On jih ima vsekakor več: piše mu jih življenje samo. Knjiga človeka, ki si zase želi, da bi bil pisatelj, ko bo velik: do takrat pa je zdravnik, ki piše. Odmevne knjige, lahko dodam jaz.
Samo Rugelj, Bukla 186
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.