Bogastvo narodov

Recenzija Bukla

Kot v spremni besedi h knjigi pravi Bernard Brščič, je po oceni ameriškega ekonomista Johna Kennetha Galbraitha Bogastvo narodov, opus magnum Adama Smitha iz leta 1776, poleg Biblije in Marxovega Kapitala ena od treh knjig, na katero se posamezniki zelo radi sklicujejo, ob tem pa ne čutijo kake posebne potrebe, da bi jo prebrali. Obstaja vsaj en razlog za to: to je dobrih tisoč strani obsežno delo, konstitutivna knjiga moderne ekonomije, sicer pisana kot del veliko obširnejšega projekta celovitega preučevanja družbe, kar je gotovo vplivalo na to, da je tudi v slovenščini izšla »samo« dobra polovica integralne izdaje. Seveda pa tudi ta izbor celote dobro prikaže klasiko, v času nastanka briljantno delo, ki je doživelo mnoge ponatise in svojo aktualnost ohranilo vse do danes, hkrati pa s tem tudi vso razsežnost Smithove družbenoekonomske misli. »Raziskovanje narave in vzrokov za bogastvo narodov«, kot se glasi podnaslov knjige, so kasneje pogosto kritizirali, da niti ni izvirno, saj naj bi Smith v njej le popisal ideje, ki so krožile naokoli v njegovem času, te pa so segale od dokazov po nuji delitve dela, ki je bolj učinkovito, prek nuje po zmanjševanju vloge države v vsakodnevnem poslovanju trgovanju, ki naj bi ohranila le funkcijo regulatorja in čuvarja, do priseganja na nevidno roko samourejevalnega trga, na katero so se še pred kratkim sklicevali tudi naši neoliberalisti. Morda, a to je naredil monumentalno in z epskim zamahom. Klasika za polico vsakega ekonomista. 

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.