Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma

Zapiski in analize
Alfred Sohn-Rethel
Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma -36%
12,00 € 18,80 € Prihrani 6,80 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,36 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Sophia
Zbirka Refleksija
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-6768-50-4
Naslov izvirnika Ökonomie und Klassenstruktur des deutschen Faschismus
Podnaslov izvirnika Aufzeichnungen und Analysen
Leto izdaje izvirnika 1973
Prevod Amalija Maček
Spremna beseda Lev Centrih
Urejanje Uroš Zorman

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
330 g
222 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > politika
družbene vede > ekonomija

Založnik o knjigi

Fašizem je izmuzljiva kategorija, ki analitično vrednost ohrani le, če njeno tarčo jasno zamejimo. Dovolj zgovorna je napaka nemških komunistov pred drugo svetovno vojno, ko so s »fašizmom« iz politično oportunih razlogov obkladali socialdemokrate (»socialni fašizem«), na dejansko grožnjo nacifašizma pa so pozabili. Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma Alfreda Sohn-Rethla kakor tudi spremna študija Leva Centriha gresta korak dlje in vzpostavita analitični aparat, ki se ne ustavi pri prepoznavanju fašizma, ampak prepoznava tudi politične in ekonomske pogoje njegovega vznika. Fašizem je po njunem tako predvsem »ideološki protikapitalizem« (Sohn-Rethel) oziroma »kvazi protikapitalistični projekt« (Centrih). Kot tak je fašizem odgovor na ekonomsko ogroženost domačega kapitala, predvsem pa na politično strašilo socializma, ki je dvignilo svojo glavo med veliko gospodarsko krizo dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja; odgovor, ki je kljub protikapitalističnim sloganom jezo delavskega razreda preusmeril stran od kapitalizma k Judom, komunistom in drugim obrobnim skupinam, svet pa pahnil v krvavo vojno.

Recenzija Bukla

Po navadi se o fašizmu, nacionalsocializmu in Hitlerju, ki se je s svojo stranko začel vzpenjati neposredno po gospodarski krizi konec dvajsetih let 20. stoletja, piše in razmišlja s politične in ideološke perspektive. Pričujoča izzivalna študija pa to obdobje analizira z družbeno-ekonomske perspektive. Sohn-Rethel (1899–1990), ekonomist nemškega rodu, ki se je rodil v Franciji, v tej študiji iz 1973 namreč analizira nemško gospodarstvo v času vzpona nacionalisocializma, ki je temeljilo na kapitalizmu planskega načrtovanja ter tehnološko spodbujenem povečevanju delovne učinkovitosti. Ta koncept je, sploh glede na to, da je Sovjetska zveza ponujala alternativo, sčasoma zašel v krizo in v kreditno spiralo, zato se je vse skupaj po Sohn-Rethlovem mnenju lahko končalo le z imperialistično vojno, ki jo je seveda napovedovala oboroževalna petletka, v katero je Hitler vpregel skoraj celotno nemško industrijo. Ali kot je Hitler naznanil številnim predstavnikom vojske spomladi 1934: »Gospodje moji, vladi rajha ste predložili program oboroževanja v višini 21 milijard rajhovskih mark. S tem se ne strinjam. Svoje soglasje lahko dam le programu oboroževanja, ki predvideva vsaj 35 milijard rajhovskih mark!« Hitler je s tem govorom osvojil vojsko, pognal v tek proizvodnjo orožja, pet let pozneje pa skoraj ves svet v pekel. Še vedno aktualna študija o tem, kako mora diktatura pri doseganju svojih ciljev tako ali drugače hoditi z roko v roki z gospodarstvom.

Samo Rugelj, Bukla 88

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...