Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Kapital v 21. stoletju

Thomas Piketty
Kapital v 21. stoletju
39,96 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Mladinska knjiga
Zbirka Premiki
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-01-3831-0
Prevod Vesna Velkovrh Bukilica
Urejanje Rok Kogej

Tehnične lastnosti
trda vezava
24,5 x 17 cm
1.100 g
768 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > ekonomija

Povej naprej

O knjigi

Ne zgodi se ravno pogosto, da se na vrh lestvic najbolje prodajanih knjig zavihti delo ekonomske teorije in zgodovine. In prav to se je zgodilo s Pikettyjevim Kapitalom v 21. stoletju, ki je takoj po izidu angleškega
prevoda razburil duhove ekonomistov, politikov pa tudi čisto navadnih bralcev po vsem svetu.

Monumentalna knjiga, ki je napisana v berljivem in razumljivem jeziku, je sprožila svetovno razpravo o socialni, politični in ekonomski nestabilnosti kapitalizma ter o zgrešenem razvoju ekonomije kot vede. V mesecih po njenem izidu ni bilo resnega časopisa ali revije, kjer ne bi naleteli na knjigo in njenega avtorja.

Čeprav knjiga obravnava precej daljše obdobje dveh stoletij, je ne moremo razumeti drugače kot odgovor na svetovno gospodarsko in finančno krizo preteklih let, na socialno bedo, ki jo je povzročila, ter na nezmožnost politike in ekonomije, da bi to krizo in to bedo rešili. S prepričljivo podprto tezo, da je osrednja težava kapitalizma njegova težnja k vedno večji premoženjski in dohodkovni neenakosti ter s tem k vsem vrstam kriz, bralcu omogoča boljše razumevanje sodobnih kriz, ki bi jih bilo mogoče, če bi se zbrala zadostna politična volja, tudi rešiti.

Recenzija Bukla

Zakaj je Kapital v 21. stoletju ena od najbolj odmevnih družbeno aktualnih knjig zadnjega desetletja (francoski izvirnik je izšel pred dvema letoma, lani so delo mnogi brali že tudi v angleščini, zdaj pa je izšla še v slovenskem prevodu)? Najbrž je kar nekaj razlogov za to. Prvi je gotovo že naslov, ki nedvoumno vleče vzporednice z Marxovim opus magnumom (prvi del je izšel 1867, torej približno poldrugo stoletje prej, podobno pa je nastal kot stranska posledica gospodarske krize 1857). Drugo je ambiciozen obseg knjige, ki tudi tako kaže, da gre za pomembno delo. Tretje pa je seveda čas, v katerem je izšla, še posebej v povezavi z aktualnim družbenim trenutkom. Tega še vedno pretresajo popotresni sunki globalne gospodarske krize, ki jo kot eno glavnih posledičnih tem obravnava francoski ekonomist Thomas Piketty (1971). Ta v svojem prelomnem delu obdeluje tezo, da družbena neenakost in naraščajoče razlike med ljudmi vodijo v raznovrstne ekonomske in družbene krize, kar je podkrepil s petnajstimi leti raziskav, v katerih se je osredotočil na podatke iz zadnjih tristo let in več kot dvajsetih držav. Družba po Pikettyju začne pokati takrat, ko se premožnejši sloj prelevi v rentnike in živi predvsem od donosa na svoje premoženje, ne pa več od dela samega, zasebno bogastvo pa v tem primeru narašča na račun družbene revščine. Danes se zato (vsaj po Evropi) na eni strani krepijo levičarske vrednote, ki zahtevajo bolj enakovredno razporeditev premoženja (Slovenija, kjer so razlike med ljudmi tako rekoč najmanjše v Evropi, teh problemov za zdaj še ne čuti tako močno). To je še posebej očitno v ekonomijah starega kova, med katere spada tudi Francija, kjer je dvesto let kapitalizma proizvedlo sloj izjemno bogatih ljudi, ki z vsakim letom bogatijo še naprej, medtem pa običajni ljudje komaj zaslužijo za sproti. Zato je novi Kapital padel na plodna tla ideoloških pritiskov po prerazporeditvi premoženja. Piketty je v svojih analizah preteklosti fascinantno logičen in prepričljiv in lahko se strinjamo tudi z njegovo ugotovitvijo, da obstoječe ekonomske nastavitve ne prinašajo svetle prihodnosti za človeštvo nasploh. Zato avtor, ki se sicer zaveda problematičnosti praktične izvedbe svojega predloga, med drugim predlaga progresivni svetovni davek, ki bi predvsem superpremožnim začel rezati finančne peruti in ta sredstva preusmerjal v enakovredno dostopne javne dobrine, namenjene vsem. Te ideje pa seveda porajajo nova vprašanja. Tako bi, denimo, vsakoletno 5- ali celo 10-odstotno obdavčenje tistih, ki imajo večmilijonsko evrsko premoženje (to je Pikettyjev predlog), ob padajočih finančnih donosih v zadnjih letih v praksi privedlo do tega, da bi jim davek pobral vse, kar so na novo ustvarili v tekočem letu, ter še nekaj premoženjske glavnice. Težko si je namreč predstavljati, da bi ti megabogataši mirno gledali tovrstne ukrepe. Knjiga za temeljito razmišljanje in razpravo o naši prihodnosti.

Samo Rugelj, Bukla 115

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...