Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Neoliberalna kultura

Jim McGuigan
Neoliberalna kultura
29,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-220-111-1
Naslov izvirnika Neoliberal culture
Leto izdaje izvirnika 2015
Prevod Boštjan Kmetec
Urejanje Emica Antončič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
13,4 x 20,2 cm
282 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > ekonomija

Povej naprej

Založnik o knjigi

S transdisciplinarnim pristopom, ki se opira na kulturni materializem Raymonda Williamsa in opažanja Ulricha Becka, Michela Foucaulta, Maxa Webra in Pierra Bourdieuja, nam McGuigan izriše podobo tipične neoliberalne strukture občutka, zahrbtnega kul leska sistema, ki si prisvaja nezadovoljstvo in uporništvo ter s tem nevtralizira kritično opozicijo, sistema, v katerem dominira tehnološki determinizem in kjer se obvezna individualizacija mladih ujema s prekarnostjo, kul kulturo in osebno negotovostjo.
Nujno branje za vse, ki niso ravnodušni, predvsem pa za slovenske kulturnike in politike pred vsakršno resno razpravo o novem kulturnem modelu.
Avtor: Jim McGuigan je raziskovalec, upokojeni univerzitetni profesor kulturne analize, pisatelj in umetnik. V preteklosti je delal za Arts Council Velike Britanije in bil urednik v oddelku za televizijske drame na BBC-ju.

Recenzija Bukla

(Skupni opis za knjige Medijski pojmovnik za mlade, Naša televizija in Neolibaralna kultura)

Ste vedeli, da je naš prvi komercialni televizijski kanal nastal iz sredstev za štafeto? Usihanje pomembnosti prireditve je posredno povzročilo novo medijsko okno. Tega vam v šoli ne bodo povedali. Emica Antončič je na predstavitvi poudarila, da z zbirko Pojmovniki, medijski je osmi po vrsti, predvsem izzivajo izobraževalni sistem s širšim, novim pristopom do obravnavane teme. Melita Zajc je pojmovnik pisala z zavedanjem, da moramo v času, ko se naš hladilnik pogovarja s trgovino in naš avto s telefonom, medije misliti mnogo širše, kot to praviloma počno regulatorji, torej država. Po avtorici medijsko pokrajino sestav ljajo družbeni mediji (Facebook), blogi in mikroblogi (Twitter so, recimo, miniblogi), virtualni igričarski svetovi (večji od Hollywooda in novičarske industrije) in agregatorji vsebin (YouTube). Velika konkurenca ustaljenim medijem so tudi tiste vsebine, ki jih uporabniki ustvarjajo sami (Wikipedija). Tem petim skupinam je, poleg tega, da jih oblikujemo vsi, skupen mrežni sistem. Ta stoji nasproti klasičnim medijem, kjer velja hierarhija in jih delajo profesionalci. Problem pri nas je, da tega nočemo sprejeti in se še vedno delamo, da prevladujejo klasični mediji. Uspešni poslovni modeli, gre za dobiček in slabšo poslovno preglednost, prevladujejo v ZDA. V Evropi še vedno prevladuje javni model, ki ga razgrinja Zoran Medved v Naši televiziji. Poudaril je, da to ni knjiga o RTV SLO. Javni medijski servis v primežu politike in v tekmovanju za gledanost s komercialnim TV-servisom najbolj spregleda tiste, ki jim je v osnovi namenjen – gledalke in gledalce. Namesto da bi jih prepustili k sooblikovanju programa, država javni servis regulira in uravnotežuje s, recimo, kvotami in anahronizmi, kot so zakonsko določena predvolilna soočenja. Če bi uslužbenci ministrstva braliNeoliberalno kulturo, kjer avtor razgrinja izginjanje javnega servisa na področju kulture, izobraževanja, medijev (s podporo države), bi morda napisali drugačno medijsko strategijo. Za boljše razumevanje, zakaj tega niso storili, nam preostane »le« branje vseh treh odličnih knjig. Tudi zato, ker vam tega v šoli niso in ne bodo povedali.

Jedrt Jež Furlan, Bukla 131

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...