Nova ekonomika

Založnik o knjigi

Jevgenij Preobraženski (1886–1937) je bil v dvajsetih letih 20. stoletja vodilni ekonomist v Sovjetski zvezi in osrednja osebnost ostrih polemik o ekonomski doktrini in politiki, ki naj bi ustrezali obdobju prehoda v socializem. Leta 1937 je bil umorjen v Stalinovih čistkah. Nova ekonomika je njegovo temeljno delo, prevedli smo ga po drugi, izpopolnjeni izdaji (Moskva, 1926).

Delo je klasično v več pogledih. Spada med temeljna dela marksistične političnoekonomske misli, uveljavilo se je kot eno od osnovnih paradigem teorije prehodnega obdobja po odpravi kapitalizma in imelo velik vpliv na ekonomsko politiko Sovjetske zveze, držav »realnega socializma« in drugih kapitalistično nerazvitih držav, ki so v 20. stoletju izvajale politiko pospešene načrtne industrializacije.

S teh vidikov je Nova ekonomika eden od ključnih dokumentov intelektualne in ekonomske zgodovine 20. stoletja. Vendar ni le to, je tudi začetek teoretske paradigme, ki je spoznavno še vedno aktualna in tudi produktivna. Vprašanje pospešenega razvoja kapitalistično nerazvitih držav po poti, ki ne bi bila kapitalistična, tj. ne bi imela ekonomskih, socialnih in demografskih posledic kapitalistične (prvotne) akumulacije, je danes še aktualnejše, pereče in v žarišču številnih razprav o alternativah. Naštetim vidikom se je namreč pridružil še okoljski: celo če bi sedanje oblike akumulacije omogočale razvoj v svetovnem merilu, ta ne bi bil izvedljiv brez bistvenega poslabšanja življenjskih razmer na Zemlji (tj. ne bi bil izvedljiv, zato ni vzdržen). Študija Preobraženskega seveda ne rešuje vprašanja, ki ga pred stotimi leti še ni bilo oziroma ga ni nihče predvidel, širi pa spoznavni okvir za razmišljanje o njem.