Rana sočloveka

Recenzija Bukla

Kaj se zgodi s pristnimi sočloveškimi odnosi, ko se potopimo v čisto tržno ekonomijo? Izgubijo se, izginejo, saj se vse skupaj zreducira na medekonomska razmerja, ki ne vključujejo tistega, kar je neločljivi del človeka, torej čustva, ki so ključ katerih koli medčloveških odnosov. Popolna ekonomija namreč vse skupaj omeji samo na menjalna razmerja med ljud mi. Luigino Bruni (1966), italijanski profesor ekonomije na Univerzi v Rimu, v svoji monografiji Rana sočloveka s filozofsko-sociološkim nastavkom ter v povezavi s svetopisemsko zgodbo o Jakobovem boju z angelom preišče teoretsko raziskovanje trga in iz tega izhajajoče spreminjajoče se odnose med ljudmi. Tako ugotavlja, da so odnosi zdaj vse bolj omejeni na neosebno komunikacijo, ki proizvaja vse manj konflikta, obenem pa Bruni pokaže, da se pravo življenje skriva prav v tem, da se prebije te formalne okvire. Soočanje z drugimi sicer prinaša določeno tveganje in nelagodnost v sedanje vsakdanje življenje, a hkrati poraja pravo človečnost, ki je v idealni tržni ekonomiji, če se držiš njenih zakonitosti, pač ni mogoče (več) doseči.

Samo Rugelj, Bukla 142

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.