Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Svoboda in ekonomija

Teorija civilne družbe po Heglu
Sven Ellmers
Svoboda in ekonomija
18,00 € 18,00 € Prihrani 0,00 €
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Povej naprej

Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-7003-16-1
Naslov izvirnika Freiheit und Wirtschaft
Leto izdaje izvirnika 2015
Prevod Alfred Leskovec
Spremna beseda Sašo Furlan
Urejanje Uroš Zorman

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
370 g
271 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > ekonomija

Založnik o knjigi

Knjiga prinaša podrobno in prodorno analizo teorij civilne družbe pri Heglu, Marxu in Axlu Honnethu, obenem pa je drzen poskus vnovične utemeljitve kritične teorije družbe kot normativne kritike kapitalizma. Avtor prekinja molk, ki v kritični teoriji nastopi, brž ko gre za ekonomske teme. Marxova ekonomska dela obravnava vzporedno s Heglovim Orisom filozofije pravice.

Študija je razdeljena na štiri glavne dele: ekspozicijo in marksistično kritiko Heglove filozofije ekonomije, kritiko Honnethovega poskusa rekonstrukcije Heglove filozofije pravice, kritiko Kantovega pojmovanja refleksivne svobode ter ekspozicijo in kritično sprejemanje heglovskega pojmovanja refleksivne svobode. Pokaže, da Heglovo pojmovanje refleksivne svobode kljub vsem kritikam (vključno z avtorjevo) daje normativne iztočnice za kritiko kapitalističnega gospodarstva in ekonomije in da je zato poučno za razmišljanje o komunizmu ali vsaj komunitarnosti, univerzalnem, razmerju med individualnim in družbenim. Podrobno razčlenjuje Heglov pojem nravnosti, njegovo kritiko novoveških teorij državne pogodbe in pojmovanje svobodne volje ter razmerja med individualnim in skupnostnim, razmerje med svobodo in lastnino ter tri glavne oblike konstituiranja lastnine, vprašanje abstraktne pravice. Pri kritični obravnavi civilne družbe imata po Heglu ključno razsežnost (danes čedalje bolj pozabljena) vloga policije kot institucije etičnega življenja oz. nravnosti in pomen korporacije, ki je v tem, da zagotavlja udejanjanje pojma pravice, saj ima ključno vlogo pri prehodu iz civilne (meščanske) družbe v državo kot polje nravnosti. Etična institucija korporacije, kjer naj bi neskončno težnjo po kopičenju bogastva in zanimanja samo za lastni interes in blagostanje presegla težnja po skrbi za skupno dobro in blaginjo, pomeni anticipacijo konkretne univerzalnosti države, individualna svoboda in skupnostni etos ne smeta biti ločena (oblike konkretne univerzalnosti so družina, strokovna združenja, država). Z nadaljnjim razčlenjevanjem teh razmerij avtor pokaže, da Hegla ne moremo razumeti kot zagovornika ekonomskega liberalizma in ekonomije svobodnega trga, prav tako pa kritično ovrednoti tudi Honnethovo aktualizacijo Hegla. Avtorjevo zanimanje za Heglovo filozofijo ekonomije je drugačno in ga ne vodi tako kot Honnetha prepričanje, da je treba Heglov projekt zgolj empirično aktualizirati. Nasprotno, natančno pokaže, zakaj naposled spodleti tudi eni izmed najzahtevnejših teorij, ki civilno družbo kljub njenemu atomizmu umešča v nravnost.

Recenzija Bukla

Teoretično delo Svena Ellmersa (1979), raziskovalca na nemški oldenburški univerzi, je podrobna analiza teorij civilne družbe pri Heglu, Marxu in Axlu Honnethu, razdeljena pa je na štiri glavne dele. V prvem dobimo eks pozicijo in marksistično kritiko Heglove filozofije ekonomije, v drugem kritiko Honnethovega poskusa rekonstrukcije Heglove filozofije pravice, v tretjem kritiko Kantovega pojmovanja refleksivne svobode, v zaključnem četrtem pa ekspozicijo in kritično sprejemanje heglovskega pojmovanja refleksivne svobode. Avtor pokaže, da Heglovo pojmovanje refleksivne svobode kljub vsem kritikam daje ustrezne iztočnice za kritiko kapitalističnega gospodarstva in ekonomije ter je zato poučno za razmišljanje tako o komunizmu kot tudi o razmerju med individualnim in družbenim. Knjiga, ki jo lahko berete v kompletu s Svobodo in lastnino avtorice Ellen Meiksins Wood.

Samo Rugelj; Bukla 143

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...