Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Krivopete

Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori
Barbara Ivančič Kutin
Krivopete
24,00 € 24,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,72 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 2-4 delovnih dni

Povej naprej

Založba ZRC, ZRC SAZU
Zbirka Studia mythologica Slavica – Supplementa
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-05-0087-2
Leto izdaje izvirnika 2018

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 17 cm
174 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > etnologija in antropologija

Založnik o knjigi

Krivopete so divje žene z nazaj zasukanimi stopali, na Slovenskem znane le v folklori severozahodnega slovenskega etničnega prostora, predvsem Benečije in Zgornja Posočja. Avtorica jih postavi ob bok bajčnim bitjem z enako deformacijo stopal, ki jih najdemo v folklori posamičnih ljudstev na različnih koncih sveta. Poleg etnoloških in folklorističnih obravnav (kulturno-zgodovinske in socialno-demografske značilnosti prostora, kontinuiteta in variabilnost zapisov skozi čas, vsebinsko-motivna analiza besedil ipd.) je izročilo predstavljeno še z vidika vpetosti v fizični prostor (mikrotoponimi) ter z jezikovnega vidika, ki razkrije veliko raznolikost poimenovanj za divje žene z nazaj zasukanimi stopali – evidentiranih je namreč kar 22 lokalnih različic. Teoretski del razprave zaključuje poglavje navzočnosti krivopet v sodobni kulturi – v umetniškem (po)ustvarjanju, kulturnih dogodkih, izobraževanju, turizmu ipd. Gradivski del prinaša 150 enot pripovedi in fragmentov, na katerih slonijo analize; tako je prvič na enem mestu zbrano gradivo o krivopetah, ki je bilo doslej večinoma razpršeno po težje dostopnih ali neznanih virih od konca 19. stoletja do danes.

Recenzija Bukla

Krivopete so bile v slovenski folklori, na kar opozarja tudi podnaslov knjige, divje žene z nazaj zasukanimi stopali. Zaradi te antropomorfne posebnosti in izjemnosti tako v evropskih kot v svetovnih folklornih izročilih – nekaj sorodnih likov je znanih zlasti iz Srednje in Južne Amerike – so ta bajčna bitja pritegnila raziskovalsko pozornost preučevalke slovenske slovstvene folklore Barbare Ivančič Kutin. Kot dobra poznavalka pripovednega izročila na severozahodnem robu slovenskega prostora, ki na obeh straneh meje edino pozna krivopete – v variantah lokalnih govorov imenovane tudi krivapete, krivopetnice, krivjopete itn. – je ugotovitev, da je njihovo pojavljanje z vsemi razlikami v lastnostih in odnosih z ljudmi razmeroma slabo raziskano, sprejela kot spodbudo za nadaljnje iskanje. Analizirala je med informatorji na terenu zbrano ter od konca 19. stol. naprej objavljeno gradivo, dodala še svoja dog­nanja ter v 148 enotah uvrstila v pričujočo, z raznovrstnim slikovnim gradivom obogateno monografijo.

Iztok Ilich, Bukla 144

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...