| Založba | ZRC, ZRC SAZU |
| Zbirka | Ethnologica – Dissertationes |
| Leto izdaje | 2015 |
| ISBN | 978-961-254-752-3 |
| Urejanje | Dan Podjed |
trda vezava
24 x 17 cm
184 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > etnologija in antropologija
Založnik o knjigi
Kuhinja je središče, je srce doma. V kuhinji poteka velik del vsakdanjika, poleg jedi se tu oblikuje tudi življenjski slog in družbeni položaj. Kuhinje, kuhinjske prakse in reprezentacije so se v 20. stoletju spreminjale. Oblika, raba in pomen kuhinje so bili povezani s splošnimi in tudi z (mikro)regionalno specifičnimi gospodarskimi, družbenimi, demografskimi, kulturnimi in ideološkimi okoliščinami in naposled tudi z družbeno-ekonomskimi razmerami gospodinjstva. V knjigi je predstavljen formalni razvoj kuhinje v razmerju s spremembami kuhinjskih praks ter podob kuhinje v Vipavski dolini v 20. stoletju.
Recenzija Bukla
Dve izmed uvodnih ugotovitev etnologinje in kulturne antropologinje Špele Ledinek Lozej – da se v kuhinji ne kuhajo samo živila, ampak tudi življenjski slog, okus in družbeni položaj, in da je kuhinja, umeščena med javnim in zasebnim, prizorišče rutinskih opravil kot luksuzne prezentacije – povesta bistveno o namenu in smereh njenih raziskav v Podragi in Renčah v Vipavski dolini. Avtorico zanima predvsem zgodovinski razvoj tega pomembnega dela kmečkega doma. Ta se je v stoletjih iz samostojnega izpahnjenega prizidka, »hiše«, vedno toplega glavnega bivalnega prostora z dvignjenim odprtim ognjiščem, skrčil na stranski servisni prostor v tesni niši, konec 20. stoletja pa si je znova povrnil veljavo poenotenega kuhinjsko-bivalnega dela. Kuhinja je tako z vzorčnimi ilustracijami obravnavana kot »večplastna arhitekturno-oblikovna družbena in imaginarno-simbolna prvina, ki omogoča zadovoljitev človekovih potreb po zavetju, prehranjevanju, gospodinjskih in gospodarskih opravilih ter druženju«.
Iztok Ilich, Bukla 110-111
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
