Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Slovenska rudarska poročila iz rudišča Belščica v Karavankah s preloma 18. in 19. stoletja za Sigismonda (Žiga) Zoisa

Diplomatični in kritični prepis, interpretacija v sodobni slovenščini in komentar poročil o delovanju rudnika Žirovnica, ki sta jih med letoma 1797 in 1805 pisala rudarska nadzornika Lukas in Vincenc Polc, v dodatku geslovnik s komentarjem
Goran Schmidt
Slovenska rudarska poročila iz rudišča Belščica v Karavankah s preloma 18. in 19. stoletja za Sigismonda (Žiga) Zoisa
42,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba ZRC, ZRC SAZU
Zbirka Thesaurus memoriae
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-254-767-7
Fotografije Goran Schmidt
Urejanje Katarina Keber

Tehnične lastnosti
trda vezava
27,5 x 20 cm
1.550 g
494 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > etnologija in antropologija
zgodovina

O knjigi

Delo je monografsko zasnovana, interdisciplinarna, znanstvena jezikovno-zgodovinsko-geološko-montanistična obravnava poročil, ki sta jih med letoma 1788 in 1816 pisala rudarska nadzornika, Gorenjca, jeseniška domačina, lastniku rudišč pod Belščico v Karavankah, mecenu slovenske razsvetljenske misli, baronu Sigismondu (Žigi) Zoisu. Slovenska rudarska poročila so obsežen korpus 483-ih rokopisnih listov in so v tej knjigi prvič obravnavana v izboru 116-ih poročil iz rudišča Belščica od maja 1797 do avgusta 1805, in sicer zato, ker opisujejo rudnik Žirovnica od odprtja do dokončnega zaprtja. V spremnem besedilu avtor okvirno oriše razmere v družbi in gospodarstvu na prelomu 18. in 19. stoletja. Problematika je predstavljena tako, da jo bo lahko kritično proučil strokovnjak geolog in mineralog, rudar, ekonomist, slovenist in nenazadnje zgodovinar. Različni profili utegnejo izvesti s študijem komentiranega gradiva pomembna nova dognanja o tedanjem času.

Poročila so odkritje tako v jezikovnem pogledu, ko lahko jezik rudarjev primerjamo s sočasnim Linhartovim, kot tudi v montanistično-geološko-mineraloškem pogledu. Govorijo o organizaciji dela v Zoisovih karavanških rudnikih, o načinih merjenj in kopanj, o številu rudarjev, o dolžini izkopanih rovov, o kamninah in rudninah, na katere so naleteli. Poročajo o dramatičnih dogodkih v rudniku: o vdorih vode, presenetljivo pogosto o požarih in eksplozijah in imajo izjemno zgodovinsko in montanistično vrednost, saj omogočajo vpogled v stanje stroke pred dvema stoletjema.

Recenzija Bukla

Žiga Zois (1747– 1819) je bil gospodarstvenik, v svojem času najbogatejši človek na Kranjskem, ob tem pa tudi veliki slovenski razsvetljenec in mecen na področju kulture. Zoisi so se ukvarjali s preprodajo železa in imeli rudišča železove rude na štirih koncih, med drugim tudi v Karavankah nad svojo fužino, na Javorniku pod Belščico in Stolom, pri čemer sta rudarska nadzornika Lukas in Vincenc Polc za Zoisa pripravljala poročila o stanju v rudiščih (poudarek je na letih od 1797 do 1805). Ta po mnenju literarnega zgodovinarja Gorana Schmidta (1950), avtorja monografije, opremljene z obsežno dokumentacijo in grafičnim gradivom, tudi njegovimi fotografijami, predstavljajo zelo pomemben jezikovni prispevek k slovenščini, še posebej tam, kjer nadzornika izstopita iz redkobesednega tehničnega poročanja in pišeta v leksikalno bogatejšem jeziku, ki »nazorno razkriva vrsto socialnih prvin in čustveni odnos zapisovalca«. Še več: Schmidt trdi in v tej obsežni knjigi dokazuje, da bi dosedanje literarnozgodovinsko zaporedje javne rabe slovenščine Trubar– Dalmatin– Linhart lahko celo dopolnili v Trubar– Dalmatin– Polc– Linhart. Schmidtovo monografijo, ki je bila do zdaj po krivici spregledana v širšem medijskem in tudi strokovnem prostoru, imamo torej lahko za izjemno jezikovno-literarno-zgodovinsko-montanistično pričevanje, ki je sicer obdelano z znanstveno metodo diplomatičnega in kritičnega prepisa z interpretacijo v sodobni slovenščini, vendar je komentar zaradi interdisciplinarnosti raziskave napisan v splošnem in zato zavzetemu bralcu povsem razumljivem jeziku.

Samo Rugelj, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...