Vizualna antropologija

O knjigi

Področje vizualne antropologije in etnografije je že pred časom prešlo fazo formiranja in mnogi akterji, ki so spremljali in soustvarjali zgodovino, se danes ozirajo na svoje delo, ga ponovno presojajo, sistematizirajo, pa tudi iščejo nova vprašanja ali teme za raziskave, ki bi zaokrožile in dopolnile njihov opus. V ta prostor sodi tudi knjiga, v kateri so objavljeni prispevki šestnajstih domačih in tujih antropologov oz. etnologov. Nekateri iščejo širši, oddaljeni pogled na svoje dolgoletno delo, dejavnosti in sodelovanja, drugi obravnavajo ožje teme ali vprašanja, na primer o izobraževalnih modelih in pristopih, o terenskih izkušnjah in metodah, definiciji etnografskega filma in uporabi vizualnega v muzeologiji, ob raziskavah in predstavitvah kulturne dediščine. Knjiga je hkrati tudi poklon Našku Križnarju, spiritusu movensu slovenske vizualne etnografije, ki že več desetletij deluje in ustvarja na tem področju, skrbi za njegov razvoj in uveljavitev doma in v tujini.

Njegovo delo je v knjigi obravnavano iz več vidikov, najprej je umeščeno v širši okvir vizualne antropologije v Sloveniji, nato je posebna pozornost namenjena nekaterim zamejenim sklopom njegovega delovanja, kot so leta v Goriškem muzeju, delu na Koroškem ter sodelovanju s kolegi v regiji. Te prispevke dopolnjujejo bibliografija, izbrana filmografija in intervju, v katerem Naško Križnar poda nekaj lucidnih misli in opažanj o svojem preteklem delovanju – o poteh in stranpoteh etnologa s kamero.