Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Časopisna zgodovina novinarstva

na Slovenskem med letoma 1797–1989
Bernard Nežmah
Časopisna zgodovina novinarstva
35,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Študentska založba
Zbirka Koda
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-242-558-6
Leto izdaje izvirnika 2012

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 16,5 cm
790 g
416 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > novinarstvo
zgodovina

Založnik o knjigi

Knjiga Časopisna zgodovina novinarstva preučuje, ilustrira in dokumentira nastanek in zgodovinski razvoj časnikov na Slovenskem od leta 1797, ko se pojavijo Vodnikove Ljubljanske novice, pa do leta 1989, ko se konča obdobje enopartijskega režima in se prične moderna doba časnikarstva. Knjiga je plod večdesetletnega avtorjevega študija in soustvarjanja fluidnega predmeta zgodovine novinarstva. Pred nami je pionirsko delo s področja zgodovine medijev, ki ne predoča le široke, podatkovno razkošne slike, marveč z izčrpno analizo, podprto s pogosto pikantnimi in poantiranimi detajli, odstira številne pozabljene skrivnosti časnikarske dejavnosti in logike pri nas.

Recenzija Bukla

Nežmah (1962), publicist, novinar in sociolog, je bil v smislu knjižnih izdaj do zdaj poznan po knjigah intervjujev (Zrcala komunizma, Ekosofi), reportažah iz tujine (Jelcinova Rusija) ali pa preudarnih socioloških analizah (Kletvice in psovke). S časopisno zgodovino novinarstva v svojem preudarno šegavem stilu s konkretnimi primeri dogodkov zaobjame skoraj dvesto let časnikarstva, ki se je začelo z Lublanskimi novicami (1797–1800), urejal jih je Valentin Vodnik, po manjših poskusih pa nadaljevalo s Kmetijskimi in rokodelskimi novicami, ki so izhajale v času 1843–1902 (do smrti jih je urejal ustanovitelj Janez Bleiweis). Nežmah nas pelje od cenzure v slovenskih časopisih, ko so morali namesto cenzuriranih člankov objavljati prazne »flehe«, prek prvega »medijskega umora« osebnosti (dr. Janeza Evangelista v Narodu leta 1913), preigra poročanje o Štukljevih olimpijskih uspehih, različne reportaže o obisku kralja Aleksandra v Franciji, ko je bil postal atentata, o napadu na Jugoslavijo leta 1941, kako so se nekateri izognili poročanju o Hitlerjevem obisku v Mariboru, piše o novih časnikih po vojni, zgodovinskem NE Stalinu, rudarskih rekordih na naslovnici, volitvah v komunizmu, odstavitvi Kavčiča leta 1972, Titovi smrti in sojenju četverici. V drugem delu knjige Nežmah na več primerih prikaže evolucijo časopisa od glasila komunistične partije pa do avtonomnega glasila, v tretjem pa analizira razvoj raznih novinarskih žanrov in ugotavlja, da je bila gledališka kritika dejansko edini žanr, ki je v identični obliki vztrajal v vseh režimih. Referenčna študija.

Samo Rugelj, Bukla 84-85

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...