Drugačna razmerja

Recenzija Bukla

Nova knjiga Mance Košir je v mnogih pogledih organsko nadaljevanje njenih Moških pisem, hkrati pa morda njeno doslej najbolj drzno delo. Rdeča nit zbirke pisemskih dialogov je namreč istospolna usmerjenost, tematika, ki je v trenutni družbeno­politični realnosti izjemno aktualna in (na žalost) vedno polemična. Pisma šestih moških in ene ženske dopisovalke, ki jih v celoto knjige splete Mančin glas, preraščajo enosmerni okvir izpovedi in prehajajo v živahen dialog, v katerem se poleg avtorice in avtorjev pisem pred bralcem brezkompromisno razgrinja tudi Manca sama. Vsebinsko sega knjiga od kritične sociološke refleksije do najbolj intimnih človeških izpovedi, zgodb o življenjskih žalostih, veselju in pridobljeni modrosti. Sedem glasov, vsak s svojo edinstvenostjo in neponovljivostjo, razkriva to, kako borno, umetno in popolnoma brezpredmetno je predalčkanje ljudi glede na to, s kom si delijo svojo posteljo, ko pa je edina zares pomembna kategorija Človek. Ironično je po prebranem tako morda najbolj dragoceno spoznanje, da je »drugačnost« istospolnih odnosov samo v njihovi potrebi po legitimaciji pred »normalno« družbo. Konec koncev smo namreč vsi Ljudje, ki »si želimo ljubiti in biti ljubljeni, prav vsi in vsak posebej, tu ni nihče drugačen«, kot je zapisano v enem od pisem. Dragocen kamenček na poti k boljši in bolj odprti slovenski družbi. 

Matic Večko

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.