Medijski pojmovnik za mlade
poltrda vezava
16,5 x 24 cm
127 strani
Tip knjige
priročnik
Kategorije
družbene vede > novinarstvo
družbene vede > mediji in oglaševanje
Založnik o knjigi
Melita Zajc nam predstavi medijsko proizvodnjo, vsebine in občinstva. Ob proizvodnji se natančneje posveti medijskim tehnologijam, organizacijskim oblikam, načinom financiranja in novinarjem, ob vsebinah pa pojmu reprezentacij, družbeni vlogi medijev, razumevanju njihovih vsebin in medijski svobodi. Pri tem se ves čas ozira v preteklost in pogleduje v prihodnost. Posebej jo zanimajo občinstva, ki so najživahnejše in spremenljivo področje sodobne medijske krajine. Nekdanja pasivna občinstva množičnih medijev namreč danes zamenjujejo aktivni uporabniki novih, družbenih medijev, ki so se razvili na svetovnem spletu.
Melita Zajc je nekdanja novinarka in urednica ter strokovnjakinja za medije, ki je doktorirala iz filozofije medijev in antropologije vsakdanjega življenja.
Recenzija Bukla
(Skupni opis za knjige Medijski pojmovnik za mlade, Naša televizija in Neolibaralna kultura)
Ste vedeli, da je naš prvi komercialni televizijski kanal nastal iz sredstev za štafeto? Usihanje pomembnosti prireditve je posredno povzročilo novo medijsko okno. Tega vam v šoli ne bodo povedali. Emica Antončič je na predstavitvi poudarila, da z zbirko Pojmovniki, medijski je osmi po vrsti, predvsem izzivajo izobraževalni sistem s širšim, novim pristopom do obravnavane teme. Melita Zajc je pojmovnik pisala z zavedanjem, da moramo v času, ko se naš hladilnik pogovarja s trgovino in naš avto s telefonom, medije misliti mnogo širše, kot to praviloma počno regulatorji, torej država. Po avtorici medijsko pokrajino sestav ljajo družbeni mediji (Facebook), blogi in mikroblogi (Twitter so, recimo, miniblogi), virtualni igričarski svetovi (večji od Hollywooda in novičarske industrije) in agregatorji vsebin (YouTube). Velika konkurenca ustaljenim medijem so tudi tiste vsebine, ki jih uporabniki ustvarjajo sami (Wikipedija). Tem petim skupinam je, poleg tega, da jih oblikujemo vsi, skupen mrežni sistem. Ta stoji nasproti klasičnim medijem, kjer velja hierarhija in jih delajo profesionalci. Problem pri nas je, da tega nočemo sprejeti in se še vedno delamo, da prevladujejo klasični mediji. Uspešni poslovni modeli, gre za dobiček in slabšo poslovno preglednost, prevladujejo v ZDA. V Evropi še vedno prevladuje javni model, ki ga razgrinja Zoran Medved v Naši televiziji. Poudaril je, da to ni knjiga o RTV SLO. Javni medijski servis v primežu politike in v tekmovanju za gledanost s komercialnim TV-servisom najbolj spregleda tiste, ki jim je v osnovi namenjen – gledalke in gledalce. Namesto da bi jih prepustili k sooblikovanju programa, država javni servis regulira in uravnotežuje s, recimo, kvotami in anahronizmi, kot so zakonsko določena predvolilna soočenja. Če bi uslužbenci ministrstva braliNeoliberalno kulturo, kjer avtor razgrinja izginjanje javnega servisa na področju kulture, izobraževanja, medijev (s podporo države), bi morda napisali drugačno medijsko strategijo. Za boljše razumevanje, zakaj tega niso storili, nam preostane »le« branje vseh treh odličnih knjig. Tudi zato, ker vam tega v šoli niso in ne bodo povedali.
Jedrt Jež Furlan, Bukla 131
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
-10% Na begu Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico