Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Fosilni kapital

Vzpon parne moči in izvori globalnega segrevanja
Andreas Malm
Fosilni kapital
38,00 € 38,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni Brezplačna poštnina (v Slovenijo)

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Založba /*cf.
Zbirka Rdeča zbirka
Leto izdaje 2023
ISBN 978-961-257-179-5
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Fossil Capital
Podnaslov izvirnika The Rise of Steam Power and the Roots of Global Warming
Leto izdaje izvirnika 2016
Prevod Nil Baskar

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
720 g
626 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
naravoslovje > ekologija
družbene vede > ekonomija
družbene vede > politika
družbene vede > sociologija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Andreas Malm, švedski okoljski aktivist in profesor na univerzi v Lundu, si je v svojem vplivnem delu Fosilni kapital (s podnaslovom: Vzpon parne moči in izvori globalnega segrevanja) zastavil navidez preprosto vprašanje: Kako je mogoče, da se poraba fosilnih goriv ne zmanjšuje, ampak celo raste, kljub temu da so posledice podnebne krize iz leta v leto bolj uničujoče?

Osnovna teza te obsežne knjige je, da moramo odgovor iskati pri začetkih – v vzponu parne moči in fosilnih goriv v času industrializacije. Po prevladujočih razlagah je bil prehod od vodne moči, ki je poganjala prve tekstilne obrate, k moči parnih strojev nujnost – premog in para naj bi bila preprosto cenejša in učinkovitejša od človeških rok in vodnih koles.

Nasprotno pa Malmova študija pokaže, da je bila odločitev za parni pogon neracionalna. Ni šlo za ekonomsko ali tehnološko nujnost, temveč za sredstvo, s katerim si je kapital podredili delovno silo in se obenem osvobodil odvisnosti od okolja ter geografskih danosti. Usodna zveza med fosilnimi gorivi in kapitalizmom je po Malmovem mnenju posledica razrednih bojev v Angliji 19. stoletja. Njegova izčrpna analiza številnih primarnih in sekundarnih virov, zgodovinskih in strukturnih dejavnikov, pojasnjuje tudi to, zakaj prosti trg danes ne more zagotoviti prehoda k obnovljivim virom energije, ter prepričljivo pokaže, da razmerja moči, ki so bila utemeljena in zgrajena na izkoriščanju zalog fosilnih goriv po vsem svetu, ostajajo nespremenjena tudi v 21. stoletju, ko je vlogo največjega »dimnika sveta« prevzela Kitajska.

Soočenje s premnogimi katastrofalnimi ujmami od prebivalcev toplogrednega planeta Zemlja zahteva, da se spoprimemo z neizprosno logiko kapitala, ki človeštvo in naravo upravlja v abstraktnem prostoru in času samo zato, da bi si zagotovila presežno vrednost.

Družbena razmerja moramo postaviti na novo, na drugih in drugačnih temeljih, pravi Malm v Fosilnem kapitalu, obsežnem delu, ki s svojo prepričljivo historiografsko in teoretsko substanco prinaša brezprizivno tezo o tem, zakaj je kapitalizem utemeljen na fosilnih gorivih in zakaj je edini krivec za ekološko kataklizmo.

Knjiga je obenem tudi koristna polemika proti današnjim liberalnim eko politikam in modnim teorijam o antropocenu, ki krivdo za vremenske katastrofe pripisujejo kar homo sapiensu nasploh (ne pa, denimo, angleškim industrialcem, ki so nas pahnili na to pot).

Recenzija Bukla

Kako je prišlo do vzpona fosilnih goriv? Je bila energija iz njih res toliko učinkovitejša od vodne, na kateri je temeljila zgodnja industrializacija Velike Britanije? Švedski ekolog in publicist Andreas Malm (1977) v svoji obsežni študiji Fosilni kapital iz leta 2016 o tej temi prinaša inovativen pogled, s katerim poveže začetek podnebnih sprememb s temelji izkoriščevalske kapitalistične proizvodnje v 18. stoletju, ki je bazirala na parnem pogonu. V knjigi namreč dokazuje, da premog ni omogočal proizvodnje cenejše in tudi obilnejše energije, vendar pa so takratni lastniki proizvodnih sredstev lahko z njim natančneje kontrolirali svojo delovno silo. Spodbujen s fosilnim gorivom se je kapital lahko selil na lokacije, kjer je bila na voljo najcenejša delovna sila, proizvodnja pa se je lahko tam potem odvijala skozi vse leto in skozi ves dan. S tem je prišlo do zgodovinske povezave fosilnih goriv in kapitalizma, ki se ohranja vse do današnjih dni, še več, trenutni obseg prebivalstva na Zemlji, ki se bliža osmim milijardam, z vsemi svojimi potrebami od hrane, oblačil in ogrevanja do izobraževanja pa še naprej poganja in vzdržuje to toksično povezavo, ki je niti približno ni mogoče preprosto prekiniti (celo tudi ne veliko zmanjšati).

Samo Rugelj, Bukla 182

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...