Homo deus

Recenzija Bukla

Hararija (1978), profesorja svetovne zgodovine v Jeruzalemu, v slovenščini že poznamo po zelo uspešni knjigi Sapiens, v kateri nam je interdisciplinarno prikazal razvoj človeka od prazgodovine do današnjih dni. V svoji drugi knjigi Homo deus, pri kateri lahko pričakujemo podoben odmev, pa se je posvetil prihodnosti človeštva, tako v družbenem kot individualnem (telesnem) smislu. Po njegovem mnenju so trije ključni problemi človekove preteklosti – lakota, nalezljive bolezni in vojne – že obvladljivi (drugo je vprašanje, ali si kot človeštvo tega tudi želimo), tako da se lahko posvetimo človekovi prihodnosti. Harari se pri njenem izpeljevanju in napovedovanju vrne na teritorij, ki ga je obdeloval že v Sapiensu, in v svojem pisanju (prihodnji) človekov razvoj ilustrira s pomočjo mnogih zgodovinskih primerov. Po njem je človekova sposobnost imaginacije, torej tkanja, pripovedovanja in prepoznavanja zgodb, in spoštovanje simbolnih dogovorov, od zakonodaje naprej, tisto ključno, kar nas razlikuje od drugih bitij. To tudi definira naše prihodnje ravnanje in obnašanje, k čemur seveda vse večjo težo dodajata tehnologija in umetna inteligenca, ki bosta temeljito vplivali na našo prihod nost. Futurizem z zgodovinsko podlago.

Samo Rugelj, Bukla 136

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.