Je tu kakšen odrasel?

Založnik o knjigi

Spoznajte, kdo vodi svetovno politiko, kdo kroji usodo vseh nas ...

»Zgodba v tej knjigi ni zgolj svarilo o tem, v kaj se spreminjajo Evropa, Velika Britanija in Združene države; daje nam tudi vpogled v razloge za polom našega sistema in socialne ekonomije,« zapiše Janis Varufakis v predgovoru svoje biografske pripovedi Je tu kakšen odrasel o 162 dneh od januarja do julija 2015, ki jih je prebil kot grški finančni minister. V tujini je postala knjiga velika uspešnica. Pri Guardianu so jo uvrstili med »največje politične memoare vseh časov«, na lestvici The Sunday Times se je kot uspešnica št. 1 zavihtela na vrh lestvice.

o avtorju

Janis Varufakis je profesor ekonomije na univerzi v Atenah in ekonomski svetovalec pri igričarskem podjetju Valve, sicer pa javni intelektualec v najžlahtnejšem pomenu besede. Rodil se je leta 1961 v Atenah; gimnazijo je končal v Grčiji, potem pa se preselil v Anglijo, kjer je študiral matematiko in ekonomijo na univerzah v Essexu in Birminghamu. Poučeval je na različnih britanskih univerzah (Essex, East Anglia, Cambridge, Glasgow), dvanajst let predaval na univerzi v Sydneyju, dve leti pa tudi na univerzi v Teksasu. Že od njenih začetkov sodeluje v razpravah o svetovni, evropski in grški krizi, njegova stališča pa najbolje povzema prav knjiga, ki jo držite v rokah, Globalni minotaver. V zadnjem času je dejaven tudi politično; od leta 2010 s sodelavci razvija in promovira Skromni predlog za rešitev krize območja evra (zadnja, četrta različica je iz leta 2013), v prvi polovici leta 2015 je bil grški finančni minister v vladi Aleksisa Ciprasa, trenutno pa skuša začeti vseevropsko gibanje za prenovo evropskih povezav, imenovano DiEM 25 (Gibanje za demokracijo v Evropi 2025).

o knjigi v medijih

»S knjigo Je tu kakšen odrasel? je poleg vpogleda v grški finančni polom ustvaril tudi obvezno branje o veliki krizi, ki je po letu 2008 zajela svet. Čeprav so zgodbe v knjigi zelo osebne in poimenske, je besedilo enkratna analiza obstoječih struktur establišmenta, ki deli in vlada, vendar ne po načelih solidarnosti in demokracije, temveč moči in denarja.
Avtor pronicljivo opisuje povezanost politike z bančnim svetom ter razgalja brezčutnost in neusmiljenost oblastnih struktur. Analizira, kako so se v krizi razvili pogoji za vzpon desničarske politike, razmaha fašizma, ksenofobije, problematične razprave o begunski tematiki, osvetljuje pa tudi, kako je s krizo povezan brexit in kako se je iz nje povzpel Trump. Avtor meni, da je finančna kriza iz leta 2008, ki nas spremlja še desetletje po tem, posledica dokončnega sesutja svetovnih mrež moči, zarot brez zarotnikov, ki krojijo naša življenja. Razkritje je po njegovem mnenju ˝predpogoj za preživetje dostojnosti, celega sloja naših soljudi, celo našega planeta˝.«
Prispevek si lahko v celoti preberete v Dobrih zgodbah.