Kako je Jaka Racman postal fašist

O knjigi

Iztoka Sitarja zanimajo družbena kritika in politične anomalije, ki se pojavljajo v mladinskih in humorističnih stripih ter v grafičnih romanih za odrasle. Pričujoča knjiga prinaša enainštirideset bogato ilustriranih krajših esejev oz. portretov, recenzij, ocen domačih in tujih stripov, ki so izšli pri nas, od otroških Zvitorepca in Tintina do angažiranih Lavričevih stripov Evropa in Bosanske basni. Avtor v kratkih poglavjih secira imperializem v Disneyjevih stripih, šovinizem v Asterixu ali rasizem v Tintinu; obenem podaja svojevrstno analizo svetovnega in domačega stripa, od ameriških mačističnih pustolovskih stripov iz tridesetih let do undergrounda in seksualne revolucije v šestdesetih letih, ko se pojavijo prvi feministični stripi, v devetdesetih letih pa še gejevski junaki. Pri domačih avtorjih posebno pozornost posveti prvemu antifašističnemu stripu iz leta 1927, partizanskemu stripu, razcvetu satiričnega stripa po informbiroju, Gatnikovi Magni Purgi, Lavričevim družbenokritičnim stripom iz devetdesetih let in kopici mlajših angažiranih avtorjev. Zanimivo pri slovenskem stripu je namreč to, da se je družbenokritični strip pojavil hkrati s humorističnim in pustolovskim, kar je unikum v evropskem in svetovnem merilu, zato imamo v primerjavi s tujino tudi toliko družbeno angažiranih del. (Amelia Kraigher, urednica)