Mesečniki

Recenzija Bukla

Podrobnosti o podrobnostih velike vojne

»Večine konfliktov, ki jih je svet videl v zadnjem stoletju, niso izzvale ambicije vladarjev ali zarote ministrov, temveč strastno hujskanje javnega mnenja, ki je prek tiska in parlamenta preglasilo izvršno oblast.« Ta stavek, ki zveni tako prepričljivo aktualno, da mu tudi približno ni mogoče oporekati, ni bil napisan včeraj ali danes. Marca 1909 ga je pred nemškim parlamentom izrekel tedanji kancler Bernhard von Bülow in posredno napovedal razvoj (ne le) dvajsetega stoletja, ki sta ga zaznamovali dve svetovni vojni.O eni izmed njih, prvi svetovni vojni, veliki vojni, prapočelu današnje svetovne ureditve in geostrateške nevralgičnosti, govori veliko deloMesečniki – Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno. Avstralski profesor Christopher Clark (1960), ki že vrsto let poučuje v Angliji, je v tej izjemno podrobni, za branje celo fizično naporni knjigi, ki zahteva bralčevo absolutno pozornost, do obisti razdelal razloge in ozadja, ki so svet in – predvsem – Evropo pripeljali v neskončno krvavo vojno, katere glasne odmeve je marsikje mogoče slišati še sto let kasneje. Mesečniki razbijajo zgodovinske klišeje, odpirajo nove možnosti razumevanja zaključka devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja ter strukturirano razlagajo čas, ki nam ga je večina zgodovinskih knjig – in tudi literarnih del – skozi desetletja razlagala prek črno-bele optike, »nacionalnega interesa« in z ideološke premise. Knjiga, ki je hkrati učbenik, enciklopedija in »dvorni roman«, je celostno aktualna – v njej je mogoče najti številne formule delovanja mednarodne skupnosti, diplomacije, (globalne) ekonomije in, čisto preprosto, človeške nravi, ki ustvarjajo pogoje za lokalne, regionalne in globalne vojne. Mesečniki so za slovenskega bralca – temu je bila pravica do razumevanja prve svetovne vojne odvzeta tako rekoč do osamosvojitve, saj je bila Slovenija kot del avstro-ogrske monarhije med letoma 1914 in 1918 na »napačni strani fronte« – še posebej zanimivi v številnih poglavjih, kjer je poudarek na dogajanju na Balkanu, nevralgični točki sveta v tem času, in seveda na »domači« Avstro-Ogrski. Dodano vrednost temu velikemu delu, ki je sicer pisano v klasičnem, obsesivnem anglosaškem zgodovinskem slogu, slovenskemu bralcu predstavlja spremna beseda dr. Boža Repeta. Branje za zgodovinske in vojne navdušence ter stroko.

Boštjan Videmšek, Delo; Bukla 131

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.