Od politike do diplomacije

Založnik o knjigi

Avtobiografija Zvoneta Dragana Od politike do diplomacije je iskren, mestoma boleč zapis o avtorjevem življenju v zanj ključnih obdobjih – mladost, politika, diplomacija, upokojenska leta. Življenje je bilo razburljivo, davek pa nemajhen.

V mladosti je vsrkaval družinsko dediščino, partizanstvo, izdajstvo, ogenj, kri. Najbrž so to ključni vzvodi, ki so ga že kot gimnazijca usmerili v politiko. Tu je v hierarhiji zveze komunistov hitro napredoval. Veljal je za čudežnega dečka, ki je nekaj časa nihal med gospodarstvom in politiko. Izbral je politiko. Po prvih korakih doma je kmalu odšel v Ljubljani, potem skočil v Beograd (ki za slovensko nomenklaturo ni bil ravno priljubljena destinacija) ... Kot podpredsednik zvezne vlade je pri Mednarodnem denarnem skladu po Titovi smrti reševal Jugoslavijo pred bankrotom, se pogajal za nafto, posloval z Gadafijem, Huseinom; prejel je francoski red Legije časti; v zvezni skupščini so ga stari borci oklicali za izdajalca … A potem ko mu je grozil razpad družine, si je izprosil ›mirnejšo‹, diplomatsko službo. Danes kot upokojenec na Mladiki in v klubu bivših diplomatov zagovarja krepitev gospodarske diplomacije, ki jo je Slovenija povsem zanemarila.

Postaje Draganove diplomatske kariere so bili Peking, Zagreb, Praga, Varšava in seveda postanki v Ljubljani. Njegova knjiga prinaša obilo zgodb in prigod: množico zakulisnih igric glede tega, kdo bo kje predstavljal Slovenijo; od tega, kako je ›nosil glavo v torbi‹, v kateri so bili zaupni dokumenti, in Drnovškovih muh, do tega, kako je Kučan vsakokrat očaral svoje sogovornike na diplomatskem parketu.

Knjiga Od politike do diplomacije razgalja prenekatere šibke točke slovenske diplomacije, kjer je večkrat pomembneje, kdo je kdo, kot pa to, kaj je dobro za državo. Tu je Zvone Dragan neizprosen. V borčevski organizaciji se tudi danes bori zoper revizijo zgodovine. Konča z ugotovitvijo: »Bil sem levičar in ostal sem levičar.«