Politična zgodovina bodeče žice
Olivier RazacZaložba | Maska |
Zbirka | Mediakcije |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-6572-44-6 |
Naslov izvirnika | Histoire politique du barbelé |
Prevod | Sonja Dular |
Spremna beseda | Boštjan Nedoh |
Urejanje | Amelia Kraigher |
Predgovor | Alain Brossat |
mehka vezava
181 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > politika
zgodovina
Založnik o knjigi
Bodečo žico so izumili leta 1874 v ZDA, kjer se je izvorno uporabljala za ograjevanje zasebnega teritorija v preriji v času t. i. osvajanja »divjega zahoda«, pri čemer je odigrala ključno simbolno vlogo v etnocidu belopoltih kolonizatorjev nad staroselskim prebivalstvom.
Za bodečo žico kot sredstvo političnega upravljanja s prostorom so v sodobni zgodovini značilni trije momenti, ki jih avtor označi za paradigmatične: prvič, izum bodeče žice, ki se zgodi leta 1874 v ZDA, kjer se je izvorno uporabljala za ograjevanje zasebnega teritorija v preriji v času t. i. osvajanja »divjega zahoda«, pri čemer je odigrala ključno simbolno vlogo v etnocidu belopoltih kolonizatorjev nad staroselskim prebivalstvom; drugič, obdobje prve svetovne vojne in uporaba bodeče žice pri pozicijskem vojskovanju; tretjič, uporaba bodeče žice v arhitekturi koncentracijskih in uničevalnih taborišč v času nacizma.
O avtorju:
Olivier Razac je filozof. Od leta 2014 predava na Univerzi Grenoble Alpes v Franciji. V svojem delu se posveča načinom izvajanja oblasti v sodobnih družbah, pri čemer nadaljuje analize Michela Foucaulta.
Recenzija Bukla
Razac, francoski filozof, ki od leta 2014 predava na Univerzi Grenoble Alpes v Franciji, v svoji analitični monografiji obravnava bodečo žico, »fenomen«, ki je v času migracij s postavitvijo rezalne bodeče žice na naši južni meji na žalost (spet) postal aktualen tudi pri nas. Razac nas vodi skozi pogosto šokantno zgodovino vpeljave bodeče žice. Ta je nastala kot rezultat patenta iz leta 1874, ki ga je pridobil zakupnik zemlje Joseph F. Glidden. V naslednjih letih se je začela raztezati po Ameriki kot sredstvo zasedbe prostora pa tudi omejevanja dostopa k zemlji. Zaradi tehničnih in fizičnih last nosti so jo začeli uporabljati v vojnah, najprej v prvi svetovni, saj se je dostikrat izkazala kot učinkovitejša obramba in prepreka kot pa klasični nasipi in jarki. Nato so jo začeli uporabljati pri psihofizičnem omejevanju v taboriščih vseh vrst, kjer je začela dobivati tudi družbenopolitično dimenzijo. Vse to avtor v nadaljevanju knjige, skupaj s pregledom različnih vrst žice (eden morda najhujših »modelov« ima na vsaki konici še zarezo, ki učinkuje kot trnek za oblačilo in kožo, obstajajo pa tudi modeli s koničastimi krožnimi rezili, ki so še posebej učinkoviti pri preprečevanju plezanja), nadgradi tudi z analizo sodobne biopolitike, ki jo z vse bolj surovim segmentiran jem prostora in populacije izvajajo sodobne oblasti. Nujno branje za današnji čas!
Samo Rugelj; Bukla 129-130
Sorodne knjige
- -10% Žvižgači, mediji in korupcija Od Snowdena do Breclja 19,71 € 21,90 € Prihrani 2,19 € Dodaj v košarico
- Totalna revolucija? Boj slovenskega punka pod komunističnim režimom Jugoslavije 25,00 € Dodaj v košarico
- -10% Terenski vodnik po lažeh Kritično razmišljanje v informacijski dobi 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico
- Slovenski razkoli in slovenska sprava Usodni trk 'valjhunstva' in boljševizma 29,90 € Dodaj v košarico
- -10% Trg in stolp Omrežja, hierarhije in boj za globalni vpliv 26,01 € 28,90 € Prihrani 2,89 € Dodaj v košarico