Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Razkroj oblasti

Slovenski komunisti in demokratizacija države
Stefano Lusa
Razkroj oblasti
29,20 € 29,20 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,88 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-241-614-0
Naslov izvirnika La dissoluzione del potere
Podnaslov izvirnika Il partito comunista sloveno e il processo di democratizzazione della repubblica
Leto izdaje izvirnika 2012
Prevod in priredba Nevenka Troha
Urejanje Aleksandra Kocmut

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 16 cm
630 g
262 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > politika
zgodovina

Založnik o knjigi

Avtor na podlagi bogatega arhivskega gradiva, ki ga hrani zlasti Arhiv Republike Slovenije, obravnava delovanje Zveze komunistov Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja, v času demokratizacije slovenske družbe, njene preobrazbe v večstrankarsko pluralno družbo in nato odhoda Slovenije iz Jugoslavije. Del tega procesa je bila tudi demokratizacija monopolne ZKS, ki je bila edina partija na oblasti, ki je brez pritiskov demonstracij in nezadovoljstva ljudi stopila na pot pluralizma ter napovedala večstrankarske volitve.
Po mnenju avtorja je bil »slovenski primer« poseben. Če se je v Romuniji vse zgodilo v enem dnevu, v Vzhodni Nemčiji v nekaj tednih, na Češkoslovaškem v nekaj mesecih, je demokratizacija Slovenija trajala desetletje in pri tem se sama partija (res ne vedno in povsod) procesu demokratizacije družbe ni upirala.

Recenzija Bukla

Prva v slovenščino prevedena knjiga italijanskega zgodovinarja, rojenega v Kopru, ki je doktoriral leta 2004 pod mentorstvom dr. Jožeta Pirjevca, obravnava obdobje od bližajoče se Titove smrti v začetku osemdesetih let do konca Demosa v začetku devetdesetih let. Lusa izhaja iz premise, da je proces demokratizacije in raztapljanja socializma v Sloveniji, za razliko od večine drugih držav, kjer se je vse skupaj zgodilo v nekaj dneh ali tednih, potekal veliko dalj časa, skoraj desetletje, in da se slovenska partija temu procesu dejansko ni, vsaj ne vedno in povsod, na vse načine upirala. Lusa razlog za to vidi v navezanosti slovenske partije na t. i. narodne vrednote, torej v tem, da je treba braniti interese slovenskega naroda in slovenske republike. Avtor tezo utemeljuje tudi s tem, da so Slovenci v Jugoslaviji med letoma 1945 in 1980 dobili pravice, ki jih niso imeli nikoli poprej, denimo (poleg partije) svojo zastavo, skupščino in celo predsednika, ob tem da je jugoslovanska ustava iz leta 1974 (njen idejni tvorec je bil Edvard Kardelj) republike postavila v središče svoje ureditve. Zgodba o slovenskem »mehkem« totalitarizmu.

Samo Rugelj, Bukla 76

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...