Umetnost in disciplina
| Založba | Založba /*cf. |
| Zbirka | Oranžna zbirka |
| Leto izdaje | 2017 |
| ISBN | 978-961-257-081-1 |
| Spremna beseda | Rastko Močnik |
mehka vezava
298 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > kulturna zgodovina
umetnost
družbene vede > ekonomija
družbene vede > politika
družbene vede > pravo
O knjigi
Institucionalni mehanizem, ki iz izdelkov dela umetnine, se nanaša na sebe samega, zato je arbitraren in v zadnji instanci odvisen od zunajumetnostnih okoliščin. Določajo ga razmerja institucionalne in denarne moči in celo ideološki procesi zunaj umetnostnega sistema. Priznanje, s katerim umetnostni ideološki aparati iz izdelkov delajo umetnine, je skoz in skoz ideološka operacija, diskurzi, ki jo poganjajo, so ideološki diskurzi in nimajo analitične moči. Iz teh diskurzivnih in drugih institucionalnih postopkov ni mogoče izvedeti, v čem je umetnostna tradicija, iz česa je sestavljen umetnostni dispozitiv, ki zagotavlja produkcijo umetnin in reprodukcijo umetnostnega sistema.
Na ta vprašanja odgovarja pričujoča knjiga. Sedanje ideološke aparate umetnostnega sistema analizira s konceptom dispozitiva in raziskuje njegovo genealogijo. V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki išče začetke sedanje ideologije umet nostne avtonomije v 19. stoletju, pričujoča razprava raziskuje genealogijo tega umevanja globlje v preteklosti, v 17. stoletju. Takratni izobraževalni sistem je sprva discipliniral slikarja, da bi onemogočil kvarne vplive njegove osebne narave in ga zavaroval pred samodejno nravstveno ogroženostjo. Po takratnem umevanju je bila slikarska praksa dobrodelna za ogroženo družbo, njeni proizvodi so prikazovali dobro urejeno in ubogljivo občestvo.
Rastko Močnik, Umetnost v sodobnosti (odlomek iz spremne besede)
Recenzija Bukla
Prezelj, ki je najprej diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, si drugo diplomo pridobil v Parizu, na koncu doktoriral iz sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, danes pa deluje kot predavatelj, nas s študijo Umetnost in disciplina popelje v premene družbenega duha 17. in 18. stoletja, le da bi pojasnil položaj, ki ga je v tedanji Evropi zasedala umetnost. Ta je – po razcepu krščanstva na katolištvo in protestantizem in po velikih zdravstvenih problemih, ko so množične bolezni ogrožale splošni razvoj – prek Akademije postopno pridobivala pastoralno funkcijo ozaveščanja, motiviranja in higieniziranja ljudstva ter obenem tematiziranja zapostavljenih skupin in pojavov, pri čemer so bili likovni umetniki tisti, ki so najpogosteje čutili obvezo delati za državno in skupno dobro. Iskanje dobrega ter opozarjanje na plemenito je nekaj, kar bo umetnost vedno iskala, takratna razlika s sedanjostjo, ki je v marsičem bolj primerljiva s tistim časom kot z 19. stoletjem, pa je bila predvsem v tem, da so takratni tehnični postopki v umetnosti že sami po sebi vzbujali političen namen.
Žiga Valetič, Bukla 136
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
-10% Ujetniki omrežij Priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom: Eseji o hobotnici, ki se je ujela v pajkovo mrežo 20,61 € 22,90 € Prihrani 2,29 € Dodaj v košarico -
-10% Črna knjiga kapitalizma Kako je Zahod izživljal svoje stalinistične fantazije 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico -
-10% MMXXI: Leto nevarnih mutacij Kaj je šlo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti covidu-19 24,21 € 26,90 € Prihrani 2,69 € Dodaj v košarico
