Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Z lepilom na podplatih

Trideset let slovenske države
Z lepilom na podplatih
30,00 € 30,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,90 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-10 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina (v Slovenijo)

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Celjska Mohorjeva družba, Zbor za republiko, Inštitut za analize in dialog
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-278-510-9
Leto izdaje izvirnika 2020
Urejanje Ivan Janez Štuhec

Tehnične lastnosti
trda vezava
407 strani
Tip knjige
zbornik
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje
družbene vede
družbene vede > politika

Povej naprej

Založnik o knjigi

Pred tridesetimi leti smo Slovenci kot narod poželi tisto, kar so naši predniki vztrajno sejali skozi stoletja. Doživeli smo družbeni prelom med nekdanjim totalitarnim in novim demokratičnim redom. A ko se demokratični principi delovanja družbe zatikajo ob staro miselnost in sistemske ostanke nekdanjega režima, korak zastane. Napredujemo počasneje in z več težavami. Kot bi imeli lepilo na podplatih. Številni ugledni avtorji z najrazličnejših področij v knjigi ne le opozorijo na težave, ampak zanje ponudijo tudi rešitve.

Pred tremi desetletji smo dosegli samostojno državo, o kateri so sanjali, pisali, govorili in si zanjo v danih okoliščinah prizadevali naši predniki. V zgodovino bomo šli kot milostna generacija. Mnogi so takrat verjeli in upali, da bo prehod v demokratično in pluralno družbo lažji, hitrejši in celovitejši. Danes se realnost zdi drugačna. Za vzpostavitev pristne demokracije bo očitno potrebno še veliko truda in trdega dela. Demokratična družba je namreč odprta družba, ki se mora ves čas odrekati vsemu, kar ne služi materialni in duhovni blaginji družbe ter vsakega posameznika. Svet, Evropa in Slovenija smo znova pred zgodovinskimi izzivi. Nič ni enkrat za vselej pridobljeno in zagotovljeno, zato je tudi vsako eksperimentiranje z državo in njenimi podsistemi nevarno in odtujeno človekovi resničnosti.

Pričujoča publikacija predstavlja enega od poklonov vsem, ki so kakor koli prispevali k lastni državi, hkrati pa služi kot spodbuda za nadaljnje delo in razvoj slovenske družbe, države in vsakega posameznika, ki dobro misli in deluje za skupno dobro.

Recenzija Bukla

Zaradi bližajoče se tridesetletnice samostojne Slovenije bo ob tej prilož­nosti gotovo izšlo nekaj knjig, ena tehtnejših, ki prinaša celovit pregled razvoja in stanja slovenske države, pa je nastala v sodelovanju Celjske Mohorjeve družbe in Zbora za Republiko. Poleg uvodnih besed urednika knjige Ivan Janeza Štuheca in predsednika vlade Janeza Janše je svoj pogled v mozaik polpretekle slovenske zgodovine in njene aktualne sedanjosti prispevalo več kot dvajset priznanih poznavalcev svojega področja, večina je doktorjev znanosti. Janko Kos je analiziral slovensko osamosvojitveno idejo in temeljne politične težave po osamosvojitvi, Stane Granda je preigral pojem samoslovenstva in prizadevanj za slovensko državo, Matija Ogrin se je posvetil žrtvam revolucije in spominom nanje, Aleš Maver je pregledal razvoj političnih strank po letu 1990 in rezultate posameznih volitev, Klemen Jaklič je preučil ustavni razvoj Republike Slovenije, Dimitrij Rupel je pregledal mednarodno uveljavljanje Slovenije in njeno današnjo zunanjo politiko, Tone Krkovič pa se je posvetil slovenski vojski in njenemu položaju po treh desetletjih. Igor Grdina je kritično pogledal na našo znanost in visoko šolstvo, Mojca Škrinjar pa na slovensko šolstvo; medijsko politiko in (ne)odvisnost medijev je analiziral Matevž Tomšič, Ignacija Fridl Jarc se je osredinila na kulturno politiko in slovensko identiteto, urednik Ivan Janez Štuhec pa je prispeval tudi besedilo o verski svobodi in Katoliški cerkvi v Sloveniji. Andrej Umek je analiziral razvoj slovenskega gospodarstva in infrastrukture, Matej Kovač je podal kronološki in vsebinski pregled naše ekonomske tranzicije od leta 1990 naprej, Janez Podobnik se je posvetil vprašanjem trajnostnega razvoja Slovenije v luči ekologije, Ivan Žagar pa izzivom lokalne samouprave ter njenemu razmerju do (parlamentarne) demokracije. Drago Čepar je svoj prispevek namenil izzivom vse bolj perečega demografskega vprašanja, Romana Tomc je na socialno državo in nesocialne razmere pogledala z evropske perspektive, France Cukjati in Janez Remškar sta analizirala slovensko (javno) zdravstvo tudi v luči njegovega razvoja v prejšnjem stoletju, Jan Zobec se je poigral s pojmom treh Slovenij, Helena Jaklitsch je v osamosvajanje Slovenije umestila prispevek Slovencev po svetu, Erika Jazbar pa je poskusila doumeti, kaj je ostalo od nekdaj enot­nega kulturnega prostora.

Samo Rugelj, Bukla 159

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...