Zakon

Recenzija Bukla

V sedanjih globalnih in lokalnih družbeno-političnih razmerah se glede prihodnosti med seboj (spet) krešeta dve osnovni ekonomski struji. Po prvi mora biti država v prihodnje bolj vključena v regulacijo gospodarstva (denimo razbohotenega finančnega sektorja, ki s svojimi izvedenimi finančnimi instrumenti na realno poslovanje spušča meglo špekulacij) in bolj aktivna v upravljanju socialne politike, saj sedanja družbena slika poraja vse večja nesorazmerja med bogatimi in revnimi. Zagovorniki druge struje pa menijo, da je ravno prevelika javna poraba (ki ne zmore držati ravnotežja med javnimi prihodki in izdatki) pomemben krivec za nastale razmere in generator prihodnje finančne nelikvidnosti posameznih držav, hkrati pa neučinkovito upravljanje javnih financ radikalno draži pomembne infrastrukturne projekte (pri nas denimo avtoceste), ki bi bili v zasebni realizaciji ekonomsko bistveno ugodnejši. Zato bi bilo v skladu s stališči druge struje treba omejiti vpliv pri nadzoru nad zasebnim gospodarstvom in le olajšati njegovo nemoteno delovanje. Frédéric Bastiat (1801–1850) se s svojima dvema knjigama, Zakon in Ekonomija svobode kaže kot zagovornik svobodnega trga, saj je klasik liberalne politične ekonomije. Seveda pa je treba takoj dodati, da ne gre za suhoparnega teoretika, temveč pronicljivega in duhovitega misleca, ki bi mnoge trditve sodobnih ekonomistov še danes z lahkoto demantiral ali postavil v paradoks (odlična je njegova ekonomska glosa, Peticija svečarjev proti konkurenci sonca, v kateri svečarji zahtevajo, da naj bi prepovedali okna zaradi koristi, ki jo bo blaginja svečarjev prinesla vsem drugim). Navdihujoče branje za sedanjost, ko razmišljamo o prihodnosti.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.