Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Eseji iz kritične pedagogike

O solidarnosti in skrbi za obče dobro v neoliberalnem svetu
Marko Štempihar
Eseji iz kritične pedagogike
23,00 € 23,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,69 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-7003-53-6
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
570 g
501 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
leposlovje > eseji
družbene vede
družina, vzgoja in izobraževanje
družbene vede > socialno skrbstvo
filozofija > slovenska filozofija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Nasproti prepričanju, da živimo v času brez alternative, in nasproti predsodku o nezainteresiranosti mladih za političnost in družbenost avtor s Henryjem Girouxom vpraša: »Ali bi raje živeli na kolenih ali pokončno?« V 25 filozofskih esejih prek teoretskega prikaza konceptov kritične pedagogike, ki je ne smemo reducirati na humanitarizem, ampak razvijati njeno najširšo družbeno vlogo, razvija manifest za filozofijo in sodobno šolo.

Ideologija neoliberalizma je ustvarila politično, socialno in pedagoško pokrajino, ki je pospešila protidemokratične težnje, da bi se ustvarili pogoji za novi (globalni) totalitarizem. Ustvarila je družbo, ki ji vlada strah, za večino ljudi pa vsakdanje življenje postane boj za preživetje. Spodkopala je formativno državljansko kulturo, nujno za ustvarjanje kritično informiranih ljudi, in sistematično uničuje občutek za skupno dobro. Pospešuje kulturo potrošništva, senzacionalizma, šoka in spektakelskega nasilja, ki ne proizvaja zgolj vsesplošnega prostora nebrzdane tekmovalnosti, poblagovljenja in vulgarnosti, temveč tudi družbo, v kateri je zmožnost avtonomije podvržena militarizaciji, infantilizmu in depolitizaciji. Izobraževalne ustanove, zlasti srednje- in višješolske, bi morale biti razumljene kot demokratični javni prostori – kot prostori, kjer bi učenje omogočilo učencem razvijanje izostrenega občutka za družbeno pravičnost, poglabljanje čuta za moralno in politično avtonomijo, kultiviranje državljanske pismenosti.

Vzgib knjige, ki nagovarja najširšo javnost, je avtorjevo lastno učiteljsko izkustvo: »V praksi učenja se nujno zgodi refleksija o različnih in pogosto nasprotujočih si težnjah, ki tvorijo vsako družbo. Kritična pedagogika je zato analiziranje ali dekonstrukcija razmerij moči, ki so se vzpostavila v družbi, v kateri živijo učeči se subjekti. Učenje o svetu je transformativno in družbeno odgovorno samo, če se ne ogne takšni refleksiji, če dopusti, da se v procesu učenja postavljajo vprašanja o tem, kar neko družbo drži skupaj, o neenakosti in krivicah, o pogojih skupnega življenja, o procesih in mehanizmih odločanja, o tem, kdo ima moč in kako je ta porazdeljena, o trpljenju, ki je učinek razmerij gospostva … Ko se srečujem z mladimi, sem v družbi inteligentnih in dobronamernih ter skrbnih ljudi, ki jim ni vseeno za njihovo usodo, kakor jim tudi ni vseeno za usodo soljudi. Srečujem ustvarjalne mlade, ki jih zanimajo poezija, ples, fotografija, filozofija … in o takšnih mladih vse premalo izvemo iz množičnih medijev.«

Recenzija Bukla

Marko Štempihar, ki poučuje filozofijo in teorijo spoznavanja na Gimnaziji Bežigrad, se v pričujočem delu posveča kritični pedagogiki, ki je dekonstrukcija ideologije neoliberalizma. Slednjega razume kot politični projekt, ki preoblikuje zavest človeka tako, da se od njega ne pričakuje več kritično mišljenje, ampak le to, da bo potroš­nik in delavec, ki ga ne bo zanimalo obče dobro. V svetu, kjer postaja morala povsem tehnična zadeva in se od ljudi pričakuje, da bodo ubogljivi in pasivni, namesto da bi se upirali krivicam, absurdnosti in brezbriž­nosti neoliberalnega sveta, je samostojno in svobodno razmišljanje ogroženo. Zato nam teksti, ki so tako refleksije o pojmu kritičnega mišljenja kot tudi avtorjevi poskusi (tj. eseji) iz kritičnega mišljenja, razgrinjajo pomembnost odprtega miselnega prostora. Avtor se loteva raznovrstnih, brezčasnih in aktualnih tem, o katerih bi se morali nujno učiti v šolah, pri tem pa se opira na temeljna filozofska dela, strokovno literaturo, leposlovje, filmsko umetnost in popkulturo. Komentira in razgrinja družbene pojave od begunstva in terorizma do stavk in elitizma, pri čemer izkaže veliko mero kritičnosti in razgledanosti.

Veronika Šoster, Bukla 159

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...