Liberalizem, fašizem, neoliberalizem
Tomaž MastnakZaložba | Založba /*cf. |
Zbirka | Oranžna zbirka |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-257-071-2 |
Urejanje | Alvina Žuraj |
mehka vezava
20 x 13,85 cm
230 g
185 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje
družbene vede > ekonomija
družbene vede > etnologija in antropologija
družbene vede > politika
družbene vede > pravo
družbene vede > sociologija
O knjigi
Finančna in gospodarska kriza, iz katere niti po šestih letih ni videti pravega izhoda, globoko spreminja svetovno, evropsko in tudi slovensko politiko. Te spremembe je pogosto težko opaziti, še teže pa razumeti, kar je učinek dveh nasprotnih načinov njihovega uveljavljanja: na eni strani gre za metodo šoka, na drugi pa za komaj vidne minimalne, a nenehne, premike. Avtor, ki je te spremembe doma in po svetu analiziral in interpretiral v rednih časopisnih kolumnah, se v pričujoči knjigi ukvarja predvsem z eno od njih, a morda najbolj zloveščo: z naraščanjem fašizma. Deloma gre pri tem za zavestno navezovanje na historični fašizem in deloma za reagiranje na nove zgodovinske konstelacije, ki spontano reproducirajo temeljno logiko preteklih fašističnih politik. Odlika te knjige je, da se avtor, ki je zgodovinar evropske politične misli, v svojih analizah opira na tradicije politične misli in jih aktualizira, obenem pa je dobro informiran o političnih dogajanjih pri nas in po svetu.
Recenzija Bukla
Ravno v času, ko je kot nova evolucijska stopnja neoliberalizma na evropskih pa tudi slovenskih ulicah zavel duh po fašizmu, je izšla domišljena študija Tomaža Mastnaka, znanstvenega svetnika na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, v kateri avtor že s prvim stavkom napove tezo, ki jo učinkovito razvije v nadaljevanju: fašizem je (bil) v politični zgodovini močno povezan z liberalizmom. Ne glede na to, da naj bi bil liberalizem v svoji osnovi dober in že zaradi tega v nasprotju z zlim fašizmom (neoliberalizem v tem smislu nima več nobene pozitivne oznake in je politično diskreditiran), Mastnak z zgodovinskimi primeri pokaže, da je imel (tudi) liberalizem vedno ambivalenten odnos do ljudstva. Demokracijo je toleriral, dokler je bilo ljudstvo v smislu pravic omejena družbena kategorija, ko pa je ljudstvo to želelo preseči in je terjalo obče pravice za vse, tedaj so ga liberalci prekrižali. Provokativno in aktualno.
Samo Rugelj, Bukla 120-121
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- -10% Monokultura Kako je ekonomska logika preglasila vse drugo 17,91 € 19,90 € Prihrani 1,99 € Dodaj v košarico
- -10% Pravičniški um Zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija 26,01 € 28,90 € Prihrani 2,89 € Dodaj v košarico
- -10% Ujetniki omrežij Priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom: Eseji o hobotnici, ki se je ujela v pajkovo mrežo 20,61 € 22,90 € Prihrani 2,29 € Dodaj v košarico
- -10% Razsvetljenstvo zdaj V zagovor razumu, znanosti, humanizmu in napredku 26,01 € 28,90 € Prihrani 2,89 € Dodaj v košarico