Moč in napredek

Založnik o knjigi

Novo delo soavtorja knjig Zakaj narodi propadajo in Ožina svoboščin

Nobelova nagrajenca za ekonomijo

»Knjiga, ki bi nas morala zbuditi.« – Niall Ferguson, avtor knjig Civilizacija in Trg in stolp

»Če vas prejšnje knjige Darona Acemogluja in Simona Johnsona še niso zasvojile, vas bo Moč in napredek zagotovo. Z značilno iskrivostjo pisanja se lotevata pomembnega vprašanja, ki vpliva na naše življenje. Smo lahko prepričani, da nam bodo zmogljive nove tehnologije koristile? Je industrijska revolucija pred 150 leti prinesla srečo našim prababicam in pradedkom: jo bo nam zdaj prinesla umetna inteligenca? Berite, uživajte in se nato odločite za življenjski slog!« – Jared Diamond, Pulitzerjev nagrajenec, avtor knjige Puške, bacili in jeklo in Dovčerajšnji svet

»Obvezno branje za vse, ki jim ni vseeno za usodo demokracije v digitalni dobi.« – Michael J. Sandel, avtor knjige Česa se ne da kupiti z denarjem

»Ob praznovanju 80. obletnice delovanja Kemijskega inštituta nas navdihuje misel na to, kako znanost, tehnologija in inovacije že desetletja intenzivno poganjajo razvoj naše družbe. Kot raziskovalna ustanova spremljamo vsakodnevno uresničevanje potenciala naših raziskovalk in raziskovalcev, ki s svojimi odkritji in inovacijami oblikujejo prihodnost tehnologij, industrije in trajnostnega razvoja. Verjamemo, da mora vsaka tehnologija služiti človeku in družbi, zato svoje raziskave vedno povezujemo z resničnimi izzivi sodobnega sveta in iščemo rešitve, ki izboljšujejo kakovost življenja. Knjiga Moč in napredek nas hkrati opominja, da je napredek tesno povezan z ustvarjalnostjo in inovacijami – vrednotami v jedru našega inštituta – ki pa morajo koristiti večini, ne le peščici. Ponosni smo, da smo del te zgodbe in nadaljujemo svoje poslanstvo, ki združuje znanje, raziskave in družbeni razvoj.« – prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta

Tisočletje človeške zgodovine, razvoja ter sodobnih študij in dokazov so enotni v ugotovitvi, da napredek ni nekaj samodejnega, temveč je odvisen od izbir, ki jih sprejemamo glede tehnologij in načinov njihove uporabe.

Nove oblike komuniciranja in organiziranje industrijske proizvodnje lahko služijo ozkim interesom ekonomskih elit ali pa so temelj za širši družbeni razvoj. Avtorja v knjigi Moč in napredek to dokažeta s paleto zgodovinskih primerov. Značilen je denimo naslednji: večino bogastva, ustvarjenega s poljedelstvom v evropskem srednjem veku, je zajela Cerkev in ga uporabila za gradnjo velikih katedral, medtem pa so v taistem času mnogi kmetje umirali od lakote. Podobno je prvih sto let industrijske revolucije prineslo veliko bogastvo za peščico in nespremenjene dohodke za večino. Tudi danes je svet podoben: digitalne tehnologije in umetna inteligenca s poudarjeno avtomatizacijo, množičnim zbiranjem podatkov in vsiljivim nadzorom, povečujejo neenakosti in spodkopavajo demokracijo. Vendar pa ni nujno, da je tako.

Nobelova nagrajenca za ekonomijo v tej knjigi predstavita možnosti, da se poti in usmeritve tehnologije ter koristi od nje obrzdajo in spravijo pod kontrolo. Izjemen napredek v razvoju računalništva v zadnjih petdesetih letih lahko postane orodje za krepitev prebivalstva in pomemben način za utrditev demokracije. Seveda do tega ne more priti, če ključne odločitve ostajajo v rokah peščice nadutih tehnoloških voditeljev. Z njuno vplivno ekonomsko teorijo, ki prerašča v manifest za boljšo družbo, nam avtorja omogočata razumevanje sedanjosti ter ponujata vizijo tega, kako v resnici potekajo inovacije, kdo ima največ dobička od tehnološkega napredka in kako zagotoviti, da bomo od njega največ imeli prav vsi.

Iz knjige

»Čaka nas pomembna odločitev, ali bomo zmogljiva nova orodja uporabili v korist delavcev. Če želimo, da se to dejansko zgodi, pa bo treba temeljito predrugačiti vrsto umetne inteligence, ki jo razvijamo in uporabljamo. To lahko dosežemo le z veliko boljšo regulacijo, novimi zakoni in novimi izravnalnimi silami, tudi s strani delavskih organizacij in civilne družbe.« – iz predgovora k novi izdaji knjige po prejetju Nobelove nagrade za ekonomijo

O AVTORJIH

Daron Acemoglu je profesor ekonomije na univerzi MIT. Zadnjih petindvajset let raziskuje zgodovinske korenine blaginje in revščine ter vpliv novih tehnologij na gospodarsko rast, zaposlovanje in neenakost. Dr. Acemoglu je prejemnik več nagrad in priznanj, med drugim leta 2005 medalje Johna Batesa Clarka, ki jo podeljujejo ekonomistom, mlajšim od štirideset let, ki so največ prispevali k ekonomskemu razmišljanju in znanju, leta 2016 nagrado BBVA Frontiers of Knowledge na področju ekonomije, financ in menedžmenta za življenjski prispevek ter leta 2019 nagrado »Global Economy« Inštituta za svetovno ekonomijo v Kielu. Skupaj z Jamesom Robinsonom je napisal Ožino svoboščin in uspešnico New York Timesa, Zakaj narodi propadajo.

Simon Johnson je profesor podjetništva na Sloanovi šoli univerze MIT, kjer je tudi vodja skupine za globalno ekonomijo in menedžment. Prej je kot glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada trideset let preučeval globalne gospodarske krize in njihovo okrevanje. Objavil je več kot tristo vplivnih člankov v vodilnih publikacijah, kot so New York Times, Washington Post, Wall Street Journal, Atlantic in Financial Times. Z Jonom Gruberjem je napisal Jump-Starting America (Oživljanje Amerike), z Jamesom Kwakom pa White House Burning (Bela hiša v plamenih) in uspešnico 13 Bankers (13 bančnikov). Sodeluje s podjetniki, izvoljenimi funkcionarji in organizacijami civilne družbe po vsem svetu.

Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A. Robinson so leta 2024 za svoje strokovno delo prejeli Nobelovo nagrado za ekonomijo.