Ples na robu sveta

Recenzija Bukla

Ursulo K. Le Guin, pesnico in pisateljico, širši krog bralcev pozna predvsem po njenih znanstvenofantastičnih delih, med katerimi so nekatera dosegla kultni status. Po njenem mnenju je ena bistvenih funkcij znanstvene fantastike obrnitev ustaljenega načina mišljenja, in prav to je tudi temeljna metoda njene zbirke esejev Ples na robu sveta. Avtorica poskuša iz najrazličnejših smeri spodjesti predvsem načelo izkoriščanja – izkoriščanja žensk, šibkih, zemlje, ki bistveno določa našo, zahodno patriarhalno ureditev. Obenem pa v to kritično analizo vpleta tudi svetlejše alternative, pri katerih je boj za prevlado nadomestilo iskanje ravnovesja. Četudi se avtorica obravnavanih tem – o umetnosti pisanja, pisanju žanrske literature, razmerju med prozo in poezijo, o ženskah in razumevanju vloge spola v umetnosti in družbi – pogosto loteva posredno, prek metafor in literarnih zgledov, so sporočila vedno jasna in nedvoumna. Knjiga od nas ne zahteva izobraženosti, saj Ursula K. Le Guin ne uporablja »evklidskega uma« kot ščit pred bralci. Zaželeni pa so odprtost in igrivost misli ter pogum, biti svoboden in odgovoren hkrati.

Maša Ogrizek

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.