Rimska družbena zgodovina

Recenzija Bukla

Potem ko smo nedavno dobili prevod prvih desetih knjig Tita Livija o zgodovini Rima (Od ustanovitve mesta, izšlo v dveh delih pri Slovenski matici), so pri Studii humanitatis zdaj prevedli še referenčno Rimsko družbeno zgodovino, ki jo je napisal, leta 1975 pa prvič objavil madžarski zgodovinar Géza Alföldy (1935–2011), strokovnjak za antiko, še posebej za stari Rim. V prevodu, njegovem prvem v slovenščino, torej dobivamo najnovejšo, četrto izdajo iz leta 2011, razdeljena pa je na sedem poglavij. V prvem, Zgodnjerimska družba, se Alföldy osredotoči na temelje in začetke zgodnjerimske družbene ureditve, strukture arhaične rimske družbe in stanovske boje v zgodnjem Rimu. V drugem, Rimska družba od začetka ekspanzije do punske vojne, analizira razpad arhaičnega družbenega reda in izenačenje stanov ter rimsko ureditev v 3. stoletju pr. Kr. V tretjem poglavju obdela strukturne spremembe v 2. stoletju pr. Kr., v četrtem se posveti krizi republike, uporom sužnjev in glavnim konfliktom pozne republike. V petem poglavju obdela družbeno ureditev v dobi principata, v zadnjih dveh poglavjih pa krizo Rimskega cesarstva v 3. stoletju in poznorimsko družbo ter njeno ureditev, od vodilnih slojev prek ­kurialov do spod­njih slojev, ta obsežna in podrobna knjiga pa se sklene z razpadom rimske države. 

Samo Rugelj, Bukla 180-181

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.