Vojna in kapital

Založnik o knjigi

Skrajni časi zahtevajo skrajne poglede. Vojna in kapital je ta pogled – oziroma dva. Knjigo sestavljata dva daljša teksta: Krašovčev o kapitalu, tehnologiji in inteligenci, Griškov o vojni, življenju in inteligenci. Oba avtorja prinašata svoj specifični pogled na kapital in vojno, dva pojava, ki sta politično služila kot »motorja zgodovine« za »levico« oziroma »desnico«.

Krašovčeva perspektiva izhaja iz Marxa, vendar namesto tradicionalne marksistične osredotočenosti na ekonomijo, ideologijo in državo uporablja le najobetavnejše koncepte Marxove kritike politične ekonomije, kot je koncept realne subsumpcije. Kapitala ne obravnava kot medčloveško razmerje, temveč kot nekaj tujega, kar se vsili človeštvu in se skuša osvoboditi družbenih razmerij in jih nadomestiti s kapitalu ustreznimi tehnologijami. Griško se po drugi strani navdihuje pri temni teologiji, heterodoksnih branjih kontinentalne filozofije in raziskavah fizike življenja. Začne z nastankom življenja pred štirimi milijardami let in odločitvijo ene same celice, da se deli. Ta odločitev je sama po sebi strateška in začetek skrite vojne, saj je življenje po zakonih fizike nekaj, kar ne bi smelo nikoli obstajati, zato je večno ogroženo in posledično paranoidno.

Ali drugače: za Krašovca je bila človeška inteligenca vedno tehnična, »človeška singularnost« (izstop iz živalskega sveta) pa je pomenila razvoj vse bolj sofisticirane zunanje tehnike. Kapitalizem tej dinamiki doda element sistematične prisile k pospeševanju (hitrost kot filter inteligence), tako da se sedanja inteligentna tehnologija začenja zdeti kot izhod strojev iz človeškega sveta stran od omejitev človeške organske inteligence. Za Griška pa je bila inteligenca vedno strateška, njena zgodovina je neločljivo povezana z vojno naravo življenja samega. Medtem ko življenje kot tehnologija strateške inteligence vedno deluje v megli vojne, z nepopolnimi informacijami in zavajajočimi sovražniki, zunaj megle obstaja popolna (nad)inteligenca kot Bog. Celotna življenjska dinamika teži k stiku s to inteligenco, da bi življenje sploh lahko preživelo – čeprav Bog, ki je končna točka te dinamike, morda dejansko nima enakih interesov kot življenje.

Knjigi je dodana spremna beseda Paula Dylana Ennisa in W. W. Barlowa, ki eksplicirata in zakomplicirata osnovne teze knjige tako, da jih povežeta s slovansko mitologijo (vključno z Žižkom), angloidno gotsko literaturo, mučno zgodovino evropskega Vzhoda in izročilom alienskega vesolja. Kapital, ki zavrže človeštvo, je nato zavržen sam: zavrže ga imanentna vojna kot hkrati arhaična in najsodobnejša oblika razvoja kot strategije, kjer je – v najširšem časovnem okviru – epizoda ne le kapitalizem, temveč tudi celotna zgodovina življenja samega.