Za Boga in dobiček

Recenzija Bukla

Celo sam oče moderne ekonomije Adam Smith (1723– 1790), avtor klasike Bogastvo narodov in »izumitelj« pojma nevidna roka trga, ki sama korigira vse tržne anomalije, se je zavedal, da mora tržno gospodarstvo, če naj ima svetlo prihodnost, prežemati kultura kreposti in moralnih odločitev. Najbrž je tudi zato pred smrtjo svojemu delu Teorija moralnih občutij dodal še poglavje O kreposti. Tako v knjigi Za Boga in dobiček ugotavlja avtor Samuel Gregg, ki predava o politični ekonomiji in ekonomski zgodovini, v njej pa zagovarja tezo, da je sodobni finančni kapitalizem, pri katerem se pogosto prodaja tisto, česar še nimaš, in kupuje z denarjem, ki ga je šele treba dobiti, zlomil v moralnem smislu. To pa lahko sanira krščanstvo s svojimi vred notami, ki omogočajo kapitalizem s človeškim obrazom. Seveda je Greggu logično, da so finančni instrumenti, od delnic do hipotek, omogočili hitrejši razvoj gospodarstva, brez njih pa bi se dramatično zmanjšale možnosti za človekov razcvet. Nima pa smisla pričakovati, da bo imel gospodarski sistem že sam v sebi vgrajeno moralo in etiko, lahko pa ju tisti, ki s tem sistemom upravljajo, spoštujejo. Delo, ki dokazuje, da je možno uspešno poslovati tudi ob upoštevanju krščanskih vrednot.

Samo Rugelj, Bukla 132-133

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.