V senci odraslih

Založnik o knjigi

Avtorice in avtorja knjige analizirajo vsakdanje življenje otrok in njihov položaj v sodobni družbi. Razpravo umeščajo v konceptualni okvir družbenega statusa otrok ter kot ključne analitične dimenzije sodobnega otroštva izpostavljajo participacijo, avtonomijo in zaščito otrok. Te predstavljajo pomembna izhodišča za razumevanje življenjskih okoliščin otrok ter njihovih izkušenj v različnih socialnih okoljih.

Knjiga je razdeljena na sedem poglavij, ki razčlenjujejo formativne vidike vsakdanjega življenja otrok: počutje in zadovoljstvo z življenjem, duševno zdravje, šolske izkušnje, vlogo digitalnih tehnologij pri oblikovanju njihove blaginje, doživljanje nasilja, revščino. Analiza izpostavljene tematike umešča v kontekst treh ključnih socialnih okolij, ki zaznamujejo življenje otrok, in sicer v okolje družine, vrstniških skupin in šolskega prostora. Posebna analitična pozornost je namenjena tudi vidiku spola kot pomembni dimenziji razlik v izkušnjah otrok. Temeljno sociološko analizo otroštva dopolnjujejo interdisciplinarni prispevki, ki povezujejo sociologijo, psihologijo, pedagogiko in socialno delo. Tak pristop omogoča celovitejši vpogled v kompleksnost vsakdanjega življenja otrok ter prispeva k poglobljenemu razumevanju sodobnega otroštva.

Iz recenzije dr. Mateje Sedmak: »Kljub očitnemu napredku na področju otrokovih pravic in njihove participacije avtorice in avtorja knjige poudarjajo, da otroci še vedno ostajajo na družbeni margini in skupina z nizkim družbenim statusom in omejenim vplivom. Zagovarjajo pogled, po katerem otroci s svojimi dejanji, presojami in odnosi aktivno soustvarjajo družinske in družbene sisteme. Takšna perspektiva pomeni pomemben premik od razumevanja otrok kot pasivnih prejemnikov skrbi k razumevanju otrok kot subjektov družbenega delovanja.«

Iz recenzije dr. Andreje Živoder: »Knjiga V senci odraslih je pomemben in aktualen prispevek na temo blaginje otrok v sodobni družbi. Ponuja kritičen in multidisciplinarni premislek o družbenem položaju otrok in mladostnikov, posamezne prispevke pa povezuje soglasje avtoric in avtorjev, da blaginje otrok ni mogoče razumeti brez analize družbenega statusa in razmerij moči v družbi. Osrednjo napetost med potrebo po zaščiti otrok ter omogočanjem njihove avtonomije in participacije prepričljivo umešča v strukturni konflikt interesov med otroki in odraslimi, ki ga vzdržujejo paternalistična razmerja moči ter manko prepoznave in spoštovanja otrok kot družbene skupine (…). Knjiga tako odpira pomembno vprašanje o tem, kaj sploh je dialog in kdo ima moč določati njegove meje in merila.«