Ime česa je konec knjige

Recenzija Bukla

V zadnjem času sta izšli dve opazni knjigi o knjižnih uspešnicah. Prva je The Bestseller Code, ki sta jo napisala knjižna raziskovalca Jodie Archer in Matthew Jockers. Druga z naslovom Ime česa je konec knjige je domača, saj sta jo napisala Miha Kovač, profesor založništva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in Rok Gregorin, analitik knjižne prodaje v Mladinski knjigi. Obe knjigi – vsaka s svojim pristopom – med drugim analizirata tudi to, kakšna je formula knjižnih uspešnic in katere so njene nujne ses tavine. Pri tem kot nekatere referenčne primere jemljeta predvsem velike globalne knjižne uspešnice zadnjega obdobja, kot so knjige Dana Browna, trilogija Millenium Stiega Larssona, knjige o Harryju Potterju, serijo knjig Petdeset odtenkov, klasične pisatelje in pisateljice knjižnih uspešnic, kot so Stephen King in John Grisham ter Danielle Steel in Nora Roberts itn. Ne glede na analitični pristop, značilen za The Bestseller Code, morata avtorja na koncu priznati, da ni jasne formule, po kateri bi človek lahko napisal knjigo, ki bi zanesljivo postala uspešnica. Tudi na podlagi Kovačeve in Gregorinove knjige lahko sklenemo podobno: za nazaj lahko analiziramo, zakaj je neka knjiga postala uspešnica, le težko pa to napovemo tudi za naprej.
Seveda je monografija Ime česa je konec knjige zastavljena precej širše: postreže z dovolj jasnim, informativnim, tu in tam pa tudi presenetljivim pregledom dogajanja v zvezi s slovensko knjigo in našim knjižnim prostorom v zadnjih desetletjih, pri čemer avtorja izhajata iz premise, da so (tiskani) knjigi ves ta čas napovedovali takšen ali drugačen zaton. Kovač in Gregorin z mnogimi primeri in izračuni opredeljujeta »porabo« slovenske knjige v tržnem pa tudi javnem prostoru, primerjata javne investicije v knjižno produkcijo na eni strani ter knjižnično izposojo na drugi, preučujeta strukturne spremembe v konceptih prodajanja knjig v tem času ter vseskozi zavračata argumente, da se je skupna »potrošnja« knjige (torej seštevek izposoje v knjižnicah in prodaja po vseh prodajnih poteh) v tem času bistveno zmanjšala. Poseben sklop je posvečen tudi uspešnicam: Kovač na eni strani analizira najbolj prodajane knjige v slovenskih knjigarnah glede na podatke, ki jih je od leta 2011 do 2015 objavljala naša gospodarska zbornica, ter jih razporeja v različne vsebinske sklope, Gregorin pa postreže tudi z nekaj praktičnimi primeri, ko so določene knjige dejansko postale uspešnice, in iz tega skuša izvleči parametre, ki vplivajo na dobro ali pa na povečano prodajo knjig pri nas. Referenčen prispevek k razpravi o stanju in prihodnosti knjižnega slovenskega založništva.

Samo Rugelj, Bukla 127-128

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.