Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Red knjig

Bralci, avtorji in knjižnice v Evropi med 14. in 18. stoletjem
Roger Chartier
Red knjig
15,80 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Sophia
Zbirka Teorija
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-6768-38-2
Naslov izvirnika L'Ordre des livres
Podnaslov izvirnika Lecteurs, auteurs, bibliothèques en Europe entre XIVe et XVIIIe siècle
Leto izdaje izvirnika 1992
Prevod Saša Jerele
Spremna beseda Maja Breznik
Urejanje Uroš Zorman

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
250 g
162 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > založništvo in bibliotekarstvo
književnost in jezikoslovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

»Knjiga vedno teži k temu, da bi vzpostavila določen red, najsi bo to red, po katerem je treba dešifrirati, red v katerem jo je treba razumeti, ali red po volji avtoritete … ima torej mnogo obrazov, a ni tako vsemogočen, da bi lahko ukinil svobodo bralcev.« Roger Chartier v knjigi.

»Chartiereva študija napeljuje k premisleku, ki ne zadeva le raziskovanja knjižne kulture v ožjem pomenu, temveč tudi literarno ustvarjalnost in kulturo v najširšem smislu.« Maja Breznik v spremni besedi.

V delu Red knjig se Roger Chartier loti analize knjige kot kulturnega predmeta, ki ga je treba raziskovati v njegovi materialnosti, zgodovinskosti in kontekstualnosti, pri čemer izpostavi predvsem tri vidike: stališče bralca, avtorja in knjižnice. Na podlagi zgodovinskih študij opozarja na past razumevanja bralstva kot abstraktnega subjekta s tezo, da so načini branja in konstituiranje bralskih skupnosti zgodovinsko določeni s tehnološkimi, družbenimi in kulturnimi spremembami. Z njimi so poleg oblikovalskih in fizičnih sprememmb vznikali tudi drugačni načini branja (branje na glas in tiho branje, v javnosti ali zasebnosti itn.), obenem pa se je preoblikovala (ne)dostopnost knjig raznim družbenim slojem in bralskim skupnostim. V drugem delu razčlenjuje nastanek institucije avtorja, kot jo razumemo danes, v povezavi s cehovskimi privilegiji in razvojem avtorskih pravic. Ker avtorji ne pišejo knjig, temveč besedila oziroma rokopise, medtem ko drugi (uredniki, lektorji, tiskarji kot tudi meceni), spreminjajo njihove rokopise v knjige, podvomi o romantičnem idealu genija. V zadnjem delu knjige se posveti analizi zgodovine pojava ideala knjižnice vseh knjižnic, ki je neločljivo povezan z začetki urejanja katalogov in arhitekturne ter organizacijske zasnove knjižnic. Tovrstna knjižnica se dandanes vse bolj gradi pred našimi očmi na računalniških zaslonih, toda Chartier opozarja, da s tem »novi oblikovni dispozitivi, ki ga ponujajo bralcu, spreminjajo pogoje njegovega sprejemanja in razumevanja«.

Knjiga je napisana v poljudnem in jasno razumljivem jeziku, pri čemer se avtor opira v podajanju vsebine na konkretne zgodovinske primere. Slovenski prevod vsebuje spremno besedo Maje Breznik, v kateri avtorica izpostavi nekatere spregledane zastavke Chartiereve študije. Namenjena je bibliotekarjem, družboslovcem in humanistom kot tudi širšemu bralnemu občinstvu, predvsem tistim, ki jih zanima knjiga sama na sebi in njena umeščenost v širše družbeno in historično okolje.

Roger Chartier (rojen l .1945) je zgodovinar, ki je sprva predaval na Ecole des hautes études en science sociales, sedaj pa je profesor na College de France. V svojem raziskovalnem delu se posveča predvsem zgodovinski, socialni in kulturni analizi pisave, knjig in njihovega bralstva, pri čemer njegovo delo uživa velik ugled. Je avtor številnih znanstvenih monografij, ki so prevedene v vse večje jezike, kot so v slovenščino prevedena Pisanje in brisanje, Histoire de l\'edition francaise, Lectures at lecteurs dans la France d\'Ancien Regime, La Correspondance, Le livre en revolutions, Au bord de la falaise, Le sociologue et l\'historien itn.

Recenzija Bukla

Avtorja v slovenščini že poznamo po njegovi knjigi Pisanje in brisanje iz leta 2005, v kateri se je posvetil pisni kulturi in literaturi v 18. stoletju, zdaj pa je prevedeno še pričujoče, desetletje starejše delo iz leta 1995 (s spremno besedo Maje Breznik), ki obdeluje knjižno kulturo med 14. in 18. stoletjem. Sestavljeno je iz treh esejev: v prvem, Skupnost bralcev, Chartier odpira vprašanje branja teksta s pozicije bralca v razmerju do po eni strani fiksnega, po drugi strani pa spremenljivega pomena prebranega v kontekstu bralčeve interpretacije in bralnih navad. V drugem spisu z naslovom Figure avtorja Chartier problematizira rokopis kot predizdelek v procesu nastanka knjige, pri katerem imajo lahko pomembno in odločilno vlogo uredniki, založniki itn., kar ponazori tudi z obsodbami tiskarjev in založnikov v 16. stoletju, ki naj bi bili odločilno odgovorni za razširjanje krivoverskih besedil. V zadnjem besedilu, Knjižnice brez zidov, pa avtor obdeluje razne koncepte katalogiziranja in urejanja knjig, ki se v smislu približevanja popolnosti z digitalnimi platformami nadaljuje do današnjih dni. Knjiga za vse, ki jih zanima teorija in zgodovina knjig, založništva in branja.

Samo Rugelj, Bukla 79-80

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...