Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja od Panike do Skalpela

Recenzija Bukla

Po knjigi Krčenje (2019), prejšnji monografiji o slovenskem založništvu, v kateri je urednik, založnik in v zadnjem času vse bolj tudi leposlovni avtor Samo Rugelj (1966) tematiziral stagnacijo in spreminjanje slovenskega knjižnega založništva po krizi leta 2008, se je tokrat posvetil pozitivnemu vidiku slovenske knjige, saj obravnava slovenske knjižne uspešnice po letu 2001. Sicer ne gre za delo o vseh dobro prodajanih slovenskih knjigah v tem času (priročnikom in podobnemu se je odpovedal, prav tako otroškim knjigam itn.), vseeno pa mu je uspelo izrisati prevladujoče trende pri tistih knjigah, ki so dosegle močno nadpovprečno prodajo. Knjiga je sestavljena iz treh delov. V prvem (Teza), Rugelj bralca najprej popelje v rojstno deželo knjižnih uspešnic – bestsellerjev – v ZDA ter na primeru uspešnega ameriškega avtorja ter obisku njegove ustvarjalne delavnice bralcem predstavi 13 pravil za pisanje uspešnic (izhaja seveda iz predpostavke, da avtor/ica ve, o čem bo pisala). V drugem delu (Antiteza) se preusmeri na slovenski knjižni prostor in sistematično, leto za letom, predstavlja avtorje (skoraj štirideset portretov) in njihove knjižne uspešnice (ter pot do njih), ob tem pa skuša najti razloge za ne­običajno dobro prodajo teh posebnih knjig. V tretjem delu (Sinteza) pa poveže izsledke prvega in drugega dela ter pokaže na nekatere skupne značilnosti, ki družijo avtorje slovenskih knjiž­nih uspešnic ter njihove knjige. Knjiga, ki – s poudarjeno osebno noto – kuka v zakulisje založništva!

Sanja Podržaj, Bukla 183-184

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.