Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice

Za obdobje 2018-2028
Delovna skupina za pripravo strokovnih priporočil
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice
10,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-6683-39-5

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23,5 x 16 cm
210 g
124 strani
Tip knjige
priročnik
Kategorije
književnost in jezikoslovje
družbene vede > založništvo in bibliotekarstvo

Založnik o knjigi

Nova Strokovna priporočila uveljavljajo razvojno vizijo proaktivne knjižnice kot dejavnika razvoja lokalne skupnosti. Določajo okvir upravljanja splošne knjižnice, v katerem izpostavljajo strateško načrtovanje, knjižnične politike za posamezna področja delovanja, organiziranje, vodenje in vrednotenje delovanja. Uvajajo knjižnične vloge, ki določajo področja, kjer lahko splošna knjižnica pripomore k uresničevanju posameznikovih in družbenih ciljev, v skladu s potrebami lokalne skupnosti.

V sklopu priprave novih strokovnih priporočil je bila pripravljena tudi raziskava o doseganju Standardov za splošne knjižnice za obdobje 2005-2017. V njej je bilo ugotovljeno, da so splošne knjižnice v splošnem dosegle napredek, ki se kaže v boljši pokritosti prebivalcev, večjih zbirkah, večjem številu zaposlenih delavcev itn. Izpostavljene pa so razlike v razvitosti splošnih knjižnic in s tem tudi velike razlike v kakovosti knjižnične dejavnosti za prebivalce Slovenije.

Recenzija Bukla

Opis za knjigi:
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice in
Strokovni standardi za specialne knjižnice

Slovenske knjižnice imajo večstoletno tradicijo in so zelo uspešno preživele različne družbenozgodovinske spremembe ter ves čas ohranjale svojo kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo. S hitrim prilagajanjem na nove tehnologije ter odprtostjo in sodelovanjem še danes zelo uspešno uresničujejo svoje poslanstvo. Nova strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice za naslednje desetletje (2018–2028) so nastali pod okriljem strokovnjakov iz delovne skupine pri Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost (Polona Brenčič, dr. Sabina Fras Popović, mag. Breda Podbrežnik Vukmir, dr. Polona Vilar, dr. Gorazd Vodeb (vodja) in mag. Ana Zdravje), ki je pri oblikovanju novega dokumenta izhajala iz zakona o knjižničarstvu, iz prejšnjih standardov, statističnih ­podatkov, številnih raziskav, primerov in analiz domačih in tujih znanstvenih virov. Njihov poudarek je na povezanosti splošne knjižnice z lokalno skupnostjo, upravljanju splošne knjižnice, področju bibliopedagoških storitev (razvoj bralne pismenosti otrok, mladostnikov, odraslih, vključevanje v družbo …) ter vrednotenju delovanja knjižnice oz. knjižničnega programa, ki ga knjižnica izvaja v okviru javne službe. Splošna knjižnica kot nosilec programa javne službe s knjižničnim gradivom in storitvami vpliva na kakovost življenja posameznika in lokalne skupnosti. Strokovna priporočila postavljajo smernice razvoja splošnih knjižnic za desetletno obdobje in so zasnovana kot okvir za uresničevanje strokovne avtonomnosti knjižnic.
Delovna skupina za področje strokovnih priporočil za specialne knjiž­nice (dr. Alenka Kavčič-Čolić (vodja), mag. Angela Čuk, Katja Kranjc, mag. Tjaša Obal, mag. Helena Pečko Mlekuš, dr. Luka Šušteršič, Maja Vavtar in Igor Zemljič) je želela s prenovljenimi standardi spodbuditi razvoj slovenskih specialnih knjižnic, ki pa se v svojih pogojih delovanja in osnovni dejavnosti med seboj precej razlikujejo. Zato ni čudno, da so imeli tudi člani te delovne skupine sprva precej različne predstave o standardih, merilih ali priporočilih, ki pa so jih v pričujočem gradivu razdelili v dva večja sklopa. Prvi del tako zaobjema obče kazalnike in vsebuje definicije specialne knjižnice, oris nalog, vodenje, financiranje, zahteve za knjižnične delavce, opis zbirke, knjižnične storitve in sodelovanje z okoljem. V drugem delu, ki se je zdel delovni skupini pomembnejši, pa so zapisani in posebej označeni kvalitativni in kvantitativni kazalniki, ki jih specialni knjižničarji lahko uporabijo za sprem­ljanje uresničevanja določb strokovnih standardov in ocenjevanje svojega dela oz. primerjavo z drugimi knjižnicami.
Dobili smo torej dva dragocena dokumenta, ki bosta s svojo pregled­nostjo in utemeljenostjo v pomoč pri razvoju in spremljanju strateških ciljev splošnih in specialnih knjižnic.

Renate Rugelj, Bukla 149

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...