Življenja knjig z domačih knjižnih polic

Recenzija Bukla

Kako domača arhitektura vpliva na kupovanje, posedovanje in uporabo knjig? Odgovora na to vprašanje se je v svoji magistrski nalogi, ki je sedaj izšla v knjižni obliki, lotila Pia Marincelj, ki je v ta namen pregledovala arhivske izvode revije Naš dom in njeno evolucijo v povezavi s knjigami in knjižnimi policami ter vrstami kupljenih in posedovanih knjig v kontekstu opremljanja slovenskih bivališč v obdobju zadnjih petdesetih let. Izsledki so skoraj predvidljivi: počasno usihanje velikih knjižnih omar in njihova mutacija v bolj dekorativno funkcijo ima za posledico tudi zmanjšanje števila knjig v slovenskih bivališčih. Nekako vzporedno s tem se je zmanjševalo in se še zmanjšuje tudi število intenzivnih bralcev in kupcev knjig (temu vprašanju sem pred leti posvetil svojo celotno knjigo Izgubljeni bralec), kar povzroča precej spremenjeno podobo sodobnih slovenskih stanovanj. Se lahko to preobrne? O tem bo sodila prihodnost, pričujoča monografija pa jasno kaže, da predvideni prostor za knjige in število knjig v določenem bivališču korakata vštric in da sta (tudi) posledica širših družbenih trendov.

Samo Rugelj, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.