Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Šport po meri otrok in mladostnikov

Pedagoški, didaktični, psiho-socialni, biološki in zdravstveni vidiki športne vadbe mladih
Branko Škof, ... [et al.]
Šport po meri otrok in mladostnikov

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Fakulteta za šport
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-6843-68-3
Ilustracije Damijan Stepančič, ... [et al.]
Urejanje Nataša Bratina

Tehnične lastnosti
trda vezava
25 x 19,5 cm
2.150 g
763 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
šport in zdravje > zdravo življenje in alternativna medicina
družina, vzgoja in izobraževanje

Povej naprej

Recenzija Bukla

Ker se z družino že nekaj časa udeležujemo tudi tekaških prireditev, me občasno kdo vpraša, kako to, da lahko moji otroci tako zlahka pretečejo deset in več kilometrov. Po navadi jim odgovorim, da lahko to naredi vsak otrok, starejši od deset let, ki se športno giblje vsaj sedem do deset ur tedensko. Je to veliko? Po mojem mnenju niti ne. Ob treh šolskih urah športa tedensko, ob kaki dodatni športni popoldanski aktivnosti, lahko otrok ali pa mladostnik, če se potem z družino odpravi še kam čez vikend, hitro pride do vsaj sedem ur gibanja vsak teden, lahko pa tudi precej več. To potrjuje tudi strokovna literatura, kot lahko na primer preberemo že hitro na začetku druge, dopolnjene izdaje monografije Šport po meri otrok in mladostnikov, ki jo je s sodelavci napisal Branko Škof, redni profesor na Fakulteti za šport. Po standardih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bili otroci in mladostniki, stari od 5 do 17 let, vsak dan vsaj eno uro zmerno do zahtevno telesno aktivni. Dve uri sta boljši od ene – z drugimi besedami to pomeni, da obsežnejša aktivnost od priporočene zagotavlja še dodatne pozitivne učinke za njihovo zdravje in razvoj. Se Slovenci tega zavedamo? Žal ne, po gibanju in prehranskih navadah so slovenski mladostniki bolj na repu Evrope, saj je primerno telesno aktivnih manj kot četrtina mladih Slovencev, zajtrkuje pa manj kot dve petini slovenskih mladostnikov. Redno gibanje in redna ter zdrava prehrana sta tako že sama po sebi parametra, ki bi lahko dolgoročno izboljšala zdravje Slovencev. Ti se v zadnjih desetletjih, kot kaže statistika, vse bolj telesno zamaščujejo: štirinajstletniki so bili leta 2000 več kot devet kilogramov težji kot njihovi enako stari vrstniki tri desetletja poprej. Kar nekaj na tem področju lahko s primernim teoretičnim in praktičnim izobraževanjem naredijo tisti, ki se poklicno ukvarjajo s poučevanjem športa in športne vzgoje. Knjiga Šport po meri otrok in mladostnikov jim lahko pri tem pomaga kot prava biblija, saj v tem izjemnem delu, ki je nekaj posebnega tudi v mednarodnem merilu, najdete celovite, strokovno, a razumljivo podane informacije o vseh vidikih športa mladih, od bioloških (telesni in spolni razvoj v povezavi s športom) prek pedagoških in psihosocialnih (lik trenerja, njegove vzgojne naloge itn.), zdravstvenih vidikov športa mladostnikov z zdravstvenimi zadržki pa vse do didaktičnih in metodičnih vidikov športa mladih (torej vadba moči, gibljivosti, ravnotežja, hoje po traku, kondicijskih programov itn.). Športna knjiga leta!

Samo Rugelj, Bukla 127-128

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...