Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Znanost

Znanost
129,90 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Mladinska knjiga
Zbirka Velika ilustrirana enciklopedija
Leto izdaje 2011
ISBN 978-961-01-1644-8
Naslov izvirnika Science
Leto izdaje izvirnika 2007
Ilustracije Oliver Burston, ... [et al.]
Prevod Samo Kuščer, Niki Neubauer, Mojca Vodušek
Urejanje Mitja Pucer

Tehnične lastnosti
trda vezava
31 x 26 cm
2.620 g
512 strani
Tip knjige
enciklopedije in leksikoni
Kategorije
enciklopedije in slovarji

Povej naprej

Založnik o knjigi

Šesta knjiga po vrsti v zbirki velikih ilustriranih enciklopedij prinaša natančen časovni in tematski pregled znanosti, velikih učenjakov ter znanstvenih odkritij in dosežkov od pradavnine do sodobnosti. V petih časovnih sklopih (Zora znanosti, Renesansa in razsvetljenstvo, Industrijska revolucija, Jedrska doba, Informacijska doba) predstavlja najpomembnejše mejnike v razvoju človeškega raziskovalnega duha na področjih astronomije, filozofije, mehanike, matematike in fizike, kemije, anatomije in zdravstva, biologije in okoljskih znanosti, psihologije -- do novodobnih znanosti in neverjetnih dosežkov pri biokemiji in genetiki, kloniranju, računalništvu in umetni inteligenci, energetiki in sintetičnih gorivih, telesnih vsadkih in gojenju nadomestnih organov ter tehnologije za nadzor klimatskih sprememb. Natančna, razumljiva in duhovita besedila spremlja sijajno slikovno gradivo, fotografije, sheme in skice, trirazsežnostni prikazi in diagrami, knjigo pa dopolni še slovarček pojmov in dodatek s povzetkom vseh najpomembnejših znanstvenih dognanj.

Recenzija Bukla

Ko sem dobil v roke tole najnovejšo veliko ilustrirano enciklopedijo (izvirno je izšla leta 2009 pri Dorling Kindersley), se mi je pri kazalu vsebine oko zaustavilo na poglavju Internet in tako sem se spomnil na svojega prijatelja, znanstvenika na ljubljanskem Inštitutu Jožef Štefan, ki pogosto hodi tudi v evropski laboratorij za fiziko delcev CERN v Ženevi in ki ga včasih zbadam v smislu, kje se v družbi vidi konkreten prispevek »njihove« znanosti. Po navadi mi odvrne, da če ne bi bilo njih, ne bi bilo interneta, jaz pa mu pri tem malo oporekam. V enciklopediji Znanost sem hipec pozneje že lahko prebral, da imava prav oba: svetovni splet je izumil Tim Bernes-Lee, ki je leta 1980 v CERN-u pisal programsko opremo za boljše sporazumevanje med znanstveniki, imena za svoj sistem (World Wide Web) pa se je domislil v laboratorijski restavraciji. Internet kot posledica združitve telefonskih vodov in računalništva pa je obstajal že prej, v sedemdesetih letih, vendar je vse do vzpona osebnih računalnikov v zadnjih petindvajsetih letih ostal predvsem orodje na univerzah in v državnih službah.

Znanost spada med tiste knjige za odrasle, ki ti jih naravoslovno navdahnjeni najstniki takoj izmaknejo iz rok in se potem hitro posvetijo kaki aktualni družbeni temi, kjer ima znanost pomembno vlogo, kot je, denimo, obnovljiva energija. Ta obsežna enciklopedija je sestavljena iz petih delov, ki vsak na svoj način opredeljujejo posamezno fazo razvoja znanosti do današnjih dni. V prvem, Zarja naravoslovja, je pokrito obdobje do leta 1500, kjer spoznavamo moč ognja, razvoj kolesa, začetke medicine in kirurgije, prve zvezdoslovce, Pitagoro, Aristotela, smodnik in strelno orožje, revolucijo v tiskarstvu itn. Drugi del, Renesansa in prosvetljenstvo obravnava dve stoletji med 1500 in 1700, v katerih se je rodila eksperimentalna znanost, kjer se je raziskovalo gibanje planetov in magnetno polje, kjer so podobo znanosti gradili Galileo Galilej, Robert Hooke, Robert Boyle in Isaac Newton, slednja dva s svojimi zakoni itn. V času Industrijske revolucije, kakor je naslov tretjemu delu (1700–1980), se je rodila organska kemija, naredili so prvo baterijo, odkrivali skrivnosti električnega toka, elektromagnetizma in elektromotorja, glavna sta bila Benjamin Franklin in Michael Faraday, razkrili so zakone termodinamike, Charles Darwin je odkril evolucijo, začela se je množična proizvodnja kemičnih snovi, cepljenje in imunizacija itn. Atomsko dobo (1890–1970), četrti del knjige, označujejo Marie Curie, kemičarka in fizičarka, znana po svoji izjavi, da se v življenju ni treba ničesar bati, samo razumeti je treba, Albert Einstein, atomska bomba, in Richard Feynmann, doba plastike, raketni pogon, laserji, hologrami, tehnologija mikročipov itn. Zadnji del ima naslov Informacijska doba (po letu 1970), za to obdobje pa so značilni poskusi poenotenja različnih teorij, genska tehnologija in kloniranje ter seveda spopad s podnebnimi spremembami itn. Knjigi so na koncu dodani priročniki posameznih ved, biografsko poglavje kdo je kdo v knjigi in slovarček znanstvenih izrazov, s čimer je ta izvrstna enciklopedija več kot ustrezno zaokrožena. Predvidoma naslednje leto bo v tej zbirki izšla knjiga Umetnost.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...