Življenja in misli znamenitih filozofov

Recenzija Bukla

Referenčno delo in projekt trojice prevajalcev, ki se vsebinsko lepo navezuje na Fragmente predsokratikov (ti so pri Beletrini izšli leta 2012), naj bi nastalo v prvi polovici 3. stoletja po Kr., saj so biografski podatki o Diogenu Laertskem precej nezanesljivi in lahko o njegovem nastanku sklepajo predvsem na podlagi oseb, omenjenih v delu. Kaj dobimo v tem obsežnem delu, ki izhaja iz bogate tradicije del, ki so predstavljala zgodovino antične filozofije, njene šole in smeri ter posameznike in njihove misli, vendar je, četudi ni doživelo končne redakcije, edino ohranjeno in ima zato izjemno dokumentarno vrednost? Nič več in nič manj kot življenjepisne portrete nekaj več kot osemdesetih antičnih filozofov, ki se v knjigi začnejo s Talesom (635– 543 pr. n. št.), enim od utemeljiteljev grške filozofije, in se končujejo z Epikurjem (341– 270 pr. n. št.), seveda pa Laertski vmes omenja tudi nekatere rimske filozofe. Dolžine biografij so zelo različne, raztezajo se od nekaj strani pa tudi do skoraj samostojne knjige, denimo v primeru Platona, prvega dialoškega pisca (ta je imel menda izjemno telesno kondicijo, ime Platon pa mu je dal njegov gimnastični učitelj), pri katerem se je Laertski še posebej potrudil tudi zato, ker ga je občudovala njegova simpatija. Biografski portreti so včasih podrobnejši, spet drugič samo krokiji (vsi pa opremljeni s številnimi opombami), Laertskega pa enkrat pritegujejo filozofovi izreki, recimo pri Hilonu, kjer postreže z zbirko zapovedi, spet drugič ga bolj zanimajo anekdote, nekje na tretjem koncu pa omembe filozofov v drugih delih ali pa pisma, ki so jih pisali svojim sodobnikom. Branje o filozofih že dolgo ni bilo tako vznemirljivo!

Samo Rugelj, Bukla 120-121

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.