Bit in njen dvojnik

Recenzija Bukla

Filozof in mislec Mladen Dolar (1951) v svoji novi knjigi, kolekciji briljant nih spisov na temo dvojnosti, podvajanja, anamorfoze, oponašanja itn., preko osnovne rdeče niti med seboj povezuje tako Platona in Kafko kot Hitchcocka in Freuda, v enem od svojih filozofskih esejev pa postreže tudi s tole anekdoto o Talesu, morda prvemu filozofu vseh časov. Neke noči se je Tales sprehajal naokoli, pogled pa je imel usmerjen v zvezde, saj je razmišljal o skrivnostih univerzuma. Pri tem pred seboj ni opazil jarka, zato se je zvrnil vanj, iz njega pa potem klical na pomoč. Pristopila je sužnja, se nasmejala ob nemočnem pogledu nanj in vzkliknila: »Prizadevaš si, da bi razkril skrivnosti vesolja, pa ne vidiš niti tega, kar ti je pred nosom.« Že samo v kasnejši analizi te kratke zgodbe se zrcali vsa gibkost Dolarjevega razmišljanja in pisanja, saj iz nje potegne kar šest dvojnosti, oziroma opozicij, od moško ženske razlike, prek razlike v mladosti in zrelosti, filozofskem teoretiziranju nasproti ravnanju v praktičnih rečeh, razlike v socialnem statusu, izobrazbi, pa transcendentnem in prizemljenemu pristopu v življenju ter na koncu Talesovi usmerjenosti k bistvu, h konceptu in pojmovnosti, na drugi strani pa sužnjin smeh, v osnovi torej nestrukturiran glas. Obenem pa se pri podajanju te zgodbe pokaže tudi Dolarjev pristop v njegovem razmišljanju, ki pogosto temelji na uvodni zgodbi ali anekdoti, bodisi da je to slika (pomenljiva Ambasadorja, Hansa Holbeina), zvok (zapisan v zgodbi Kafke Brlog), citat (delček iz knjige-intervjuja Hitchcock-Truf faut) ali filozofskega fragmenta (Platon v Državi, kjer govori o treh vrstah postelje), od koder nas potem, pogosto tudi nepredvidljivo in presenetljivo, vsekakor pa suvereno pelje skozi dokazovanje svojega začetne premise, nam odkriva njene tančice ter zna vedno znova pogledati globlje in dlje. Še eno v vrsti izvrstnih Dolarjevih del, ki ga gre seveda brati skupaj z njegovimi monografijami, kot so Prozopopeja, O skoposti, O glasu itn., kljub osnovnemu filozofskemu nastavku pa je to tudi prav prepričljiva esejistična knjiga.

Samo Rugelj, Bukla 142

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.