Filozofija osamljenosti
Lars Svendsen
| Založba | Ciceron |
| Leto izdaje | 2024 |
| ISBN | 978-961-7192-07-0 |
| Naslov izvirnika | Ensomhetens filosofi |
| Leto izdaje izvirnika | 2015 |
| Prevod | Andrej Poznič |
mehka vezava
20 x 13 cm
240 g
205 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
filozofija
Založnik o knjigi
Filozofija osamljenosti je temeljito raziskana in pronicljivo napisana knjiga Larsa Svendsena, norveškega filozofa in profesorja na Univerzi v Bergnu, ki se je skozi več kot deset knjig ukvarjal s temami, kot so strah, svoboda, zlo in dolgčas. V tej knjigi se posveti vprašanju, ki v digitalni dobi dobiva vedno večji pomen: Ali smo res bolj osamljeni kot nekoč?
V času družbenih omrežij, hitrih povezav in nenehnega spletnega stika se pogosto zdi, da osamljenost narašča. Mediji govorijo o epidemiji osamljenosti, trdijo, da se ljudje v digitalni dobi čutimo še bolj odtujene, Svendsen pa se s tem mitom sooči kritično in ugotovi, da vse, kar je mislil, da ve o osamljenosti, ne drži.
Osamljenost je zapleten pojav – lahko je trenutna, povezana z življenjskimi okoliščinami, ali pa dolgotrajna, ki posameznika zaznamuje vse življenje. Kaj nas dela osamljene? So to osebnostne lastnosti, življenjske okoliščine ali način, kako dojemamo svet? Raziskave kažejo, da je osamljenost pogosto povezana z nezaupljivostjo, slabšo samopodobo in zagledanostjo vase. A kljub temu ni nujno, da je danes osamljenih več kot nekoč.
Prava težava, kot opozarja Svendsen, je pomanjkanje samote. Ljudje težko ostanemo sami s sabo, ne da bi posegli po telefonu ali računalniku. Samota pa ni nujno slaba – lahko je tudi prostor za refleksijo, osebno rast in notranji mir. Filozofija osamljenosti tako ponuja celosten vpogled v razliko med osamljenostjo in samoto, raziskuje njen vpliv na posameznika in družbo ter bralca spodbuja, da premisli, kako osamljenost doživlja sam.
Recenzija Bukla
Norveški filozof Lars Svendsen (1970) se je že pred leti sistematično lotil pisanja knjig o filozofskih temah vsakdanjosti (od filozofije svobode, prek dolgčasa do zla itn.), zdaj pa smo v prevodu dobili njegovo morda najbolj znano delo, v katerem se posveča samoti in osamljenosti. Svendsen ugotavlja, da ga je preiskovanje tega področja pripeljalo do ugotovitev, ki so bile povsem drugačne od njegovih domnev, v splošnem pa velja – ne glede na spol, čeprav so ženske v principu presenetljivo bolj osamljene od moških – da so raziskave pokazale jasno obratno soodnostnost med osamljenostjo in splošnim zaupanjem; bolj ste zaupljivi, manj ste osamljeni, to pa velja tako na individualni ravni kot ravni države kot celote. A vendar samota ni nujno slaba: naši najboljši trenutki se lahko zgodijo v samoti, kar nam pove nekaj pomembnega o našem mestu na in v tem svetu. Premišljena knjiga, v kateri avtor kombinira psihološke raziskave, potem dela mislecev, ki so pisali o samoti in osamljenosti, ter lastne filozofske premisleke.
Samo Rugelj, Bukla 186
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
