Heloiza in Abelard
Étienne Gilson
| Založba | Celjska Mohorjeva družba |
| Leto izdaje | 2017 |
| ISBN | 978-961-278-335-8 |
| Naslov izvirnika | Héloïse et Abélard |
| Leto izdaje izvirnika | 1938 |
| Prevod | Andrej Capuder, Mateja Švajncer |
| Spremna beseda | Igor Škamperle |
| Urejanje | Cvetka Rezar |
| Dodatna besedila | Peter Abelard |
mehka vezava
21 x 13,7 cm
330 g
267 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
religija > krščanstvo
filozofija
književnost in jezikoslovje
zgodovina
Založnik o knjigi
Zgodba dveh duš, ki sta bili preveč globoki, da bi se lahko sporazumeli!
Knjiga skozi Gilsonovo filozofsko razmišljanje in njegovo psihološko interpretacijo predstavlja srednjeveško zgodbo o Petru Abelardu, znanem francoskem sholastičnem filozofu, in o njegovi učenki Heloizi. V drugem delu sledi Abelardova osebna izpoved, kot jo je zapisal v tolažilnem pismu prijatelju. V zadnjem delu pa osebno doživljanje Abelarda in Heloize razkrivajo pisma, ki sta jih pisala drug drugemu. Njuna zgodba se nam na barvit in dramatičen način odkriva vse od prvih strastnih in intimnih trenutkov njune ljubezni, preko javne razgrnitve njune zveze in škandala, vsiljenega zakona in njegovih posledic, do tragičnega konca in ločitve njunih poti: Heloiza postane redovnica, Abelard pa opat.
»Tu prisoten esej o Abelardu in Heloizi, v imenitnem prevodu profesorja Andreja Capudra, ki obravnavani snovi ni blizu le po jeziku in kulturi, ampak ji je soroden v vseh subtilnih porah duhovno estetske naravnanosti, je bila ena prvih moderno kritičnih študij o Abelardovem delu in njegovi ljubezenski zvezi z mlado Heloizo. Slovenske izdaje smo lahko veseli, saj gre za neusahljive žive zgodbe, v katerih se prepletata človeška strast in želja po znanju. Oziroma, dih intimne in čustvene ljubezni, ki jo zmeraj spremljata tako pretiravanje kakor negotovost, ob njej pa vznika tudi treznejši in bolj zanesljiv nagib duha, ki stremi po tistem studencu, katerega živa voda človeka nikoli ne pusti žejnega.« (Dr. Igor Škamperle v spremni besedi, str. 9– 10)
O avtorju
Étienne Gilson (1884– 1978) je bil francoski neotomistični filozof in velja za enega največjih filozofov 20. stoletja. Kot zgodovinar filozofije se je veliko posvečal raziskovanju srednjeveške filozofije in s tem dosegel izjemen znanstveni ugled. Bil je član Francoske akademije in več drugih po svetu. Predaval je na Univerzi v Strasbourgu in na Sorboni, ustanovil pa je tudi papeški Inštitut za srednjeveške študije v Torontu. Napisal je več znamenitih knjig o velikih mislecih in o srednjeveški filozofiji, npr. L‘esprit de la philosophie médiévale, ter drugih temeljnih del o pomenu sholastične filozofije na razvoj novoveške misli.
Recenzija Bukla
Tragična ljubezenska zgodba o Heloizi in Abelardu je ena najbolj znanih tovrstnih zgodb v zgodovini zahodne civilizacije, ki jo lahko beremo tudi kot krščansko povest. Peter (Pierre) Abelard (1079– 1142) je bil namreč eden najbolj uveljavljenih francoskih sholastičnih filozofov svojega časa, ta status pa je imel vse do ljubezenskega zapleta s Heloizo, ki je vodil do njegovega neprostovoljnega skopljenja leta 1118. Abelard je Heloizo spoznal še kot študent, od njenega strica pa je dobil dovoljenje, da jo poučuje. Med njima se je vnelo strastno ljubimkanje, zato je stric od njiju zahteval, da se poročita, Heloiza pa je tudi zanosila. Tajna poroka in sin, ki je bil rojen iz te zveze, pa sta bila za Abelarda prevelika odgovornost, zato je Heloizo poslal v samostan Argenteuil, kakor da se ni nič zgodilo, njun sin pa naj bi ostal pri Abelardovih sorodnikih. Zaradi teh samovoljnih odločitev je razjarjeni stric s sorodniki in s pomočjo podkupljenega služabnika Abelarda neke noči, ko je spal v odmaknjeni sobi svojega stanovanja, za kazen skopil, ta pa se je potem osramočen umaknil med benediktince v samostan v Saint-Denisu. Po tem sta si nekdanja ljubimca izmenjala štiri pisma, ki jih zdaj dobivamo v novem prevodu (pred tem so že izšla prevedena iz angleščine), tu je tudi tolažilno pismo, ki ga je Abelard napisal svojemu prijatelju. Vse skupaj pa je uokvirjeno z obsežnim esejem, ki ga je napisal francoski zgodovinar Étieene Gilson (1884– 1978), ki nadrobno osvetljuje Abelardovo delo in njegovo ljubezensko zvezo z mlado Heloizo.
Samo Rugelj, Bukla 134-135
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Slovenski razkoli in slovenska sprava Usodni trk 'valjhunstva' in boljševizma 29,90 € Dodaj v košarico
