Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Kako najti polnovredno delo

Roman Krznaric
Kako najti polnovredno delo
14,90 € 14,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,45 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Medijski partner
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-93710-6-0

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14,5 cm
180 g
128 strani
Tip knjige
priročnik
Kategorije
filozofija
družbene vede
osebna rast, duhovnost in ezoterika

Založnik o knjigi

Knjiga raziskuje odnose med tekmovalnostjo, potrebo po denarju in statusu na eni strani ter početju nečesa smiselnega in skladnega z našimi znanji na drugi.

1. Čas izpolnitve: Tri karierne zgodbe

Rob Archer je odrastel v blokovskem naselju v Liverpoolu, v okolju s 50-odstotno nezaposlenostjo in heroinom kot prevladujočo industrijo. S predanim študijem je končal univerzo, si izboril svojo pot iz tega okolja in dobil dobro službo (management consulting) svetovalca v Londonu. Zaslužil je veliko denarja, imel zanimive stranke in njegova družina je bila ponosna na njegov uspeh. “Moral bi biti zelo srečen, pa vendar sem bil grozno nezadovoljen,” se spominja. “Dobival sem projekte, za katere nisem bil usposobljen, pa sem bil vseeno predstavljen kot strokovnjak. Ukvarjal sem se z upravljanjem znanja in informatiko, vendar se me to nikoli ni zares dotaknilo in vedno sem se počutil, kot da ne spadam v ta svet.” Trudil se je po najboljših močeh ignorirati svoje občutke: “Verjetno bi moral biti hvaležen, da sem sploh imel službo, kaj šele tako dobro. Zato sem se osredotočil na to, da se vživim in prilagodim, in kadar mi ni uspevalo, sem živel za vikende. To sem počel deset let, dokler ni končno prišel račun. Pristal sem v kroničnem stresu in tesnobi. Nekega dne sem moral prositi direktorjevo osebno pomočnico, da mi je poklicala rešilca, ker sem mislil, da imam infarkt. Izkazalo se je, da je bil panični napad. Takrat sem vedel, da ne morem več tako naprej.Problem je bil, da so se vse alternative – sprememba kariere, ponoven začetek zdele nemogoče. Kako naj zamenjam varnost svojega udobnega življenja za negotovost? Mar ne bi s tem postavil na kocko vsega, kar sem dosegel? Čutil sem celo krivdo, da razmišljam o čem takem, kot sta “smisel” in “izpolnitev”. Bi se moj ded pritoževal nad tako usodo? Videti je bilo, da mi življenje ponuja strašno odločitev: denar ali smisel.”Pri šestnajstih letih se je Samira Khan odločila, da želi postati odvetnica. Do te odločitve je prišla zaradi zanimanja za človekove pravice in Amnesty International, delno pa tudi zaradi atraktivnega blišča njene priljubljene televizijske serije, L.A. Law. Vendar je želela nekako ustreči tudi željam svojih staršev, ki sta se priselila eden iz Pakistana, drugi pa iz indijske diaspore v vzhodni Afriki. Oba sta prišla v Anglijo v šestdesetih letih, oče je začel kot delavec v tovarni, na koncu pa sta oba postala uspešna socialna delavca na vodilnih položajih. “Oba razumeta uspeh kot otipljivo napredovanje po karierni lestvici v poklicih, kot so pravo, medicina ali finance,” pravi Samira, ki je zdaj v zgodnjih tridesetih. “Njuna pričakovanja so 150-odstotno vplivala na mojo odločitev.” Sledila je svojemu načrtu, diplomirala iz prava in nato svoja dvajseta leta prebila v pridobivanju kvalifikacij za odvetnico. Službo je dobila kot hišna pravnica v investicijskem skladu. “Imela sem vse, bila sem pripadnica Cityja in služila mega denarje, všeč mi je bil način uporabe možganov, ki ga je narekovalo pravo.” A po petih letih se je nenadoma vse spremenilo:“Bila sem na medenih tednih, sedela sem na plaži na Siciliji, ko sem nenadoma dobila preblisk. Uvidela sem, da nekaj ni v redu. Pravkar sem se poročila, kar je bil seveda velik premik v življenju in morala bi biti vsa iz sebe od navdušenja. Izpolnile so se mi sanje, da postanem pravnica in ob svoji strani sem imela partnerja. Pa vendar sem se počutila popolnoma neizpolnjeno. Zakaj se okoli mene ne iskri od “moje popolne življenjske” situacije? Sedeč na plaži po tem preblisku sem ugotovila, da mora biti vzrok problema v moji karieri. Svojo prihodnost sem lahko kristalno jasno videla pred seboj in napolnila me je z grozo. Ugotovila sem, da ne bom srečna, če bom sedela za pisalno mizo prihodnjih štirideset let – ostanek mojega življenja – in bogatila že tako bogate stranke. Zelo trdo sem delala, da sem prišla do te kvalifikacije v cenjenem poklicu, zdaj pa obupano razmišljam: “Moja kariera bi mi morala dati več od tega. Je to res to? To je vse, kar bom imela od življenja?” Ko sem dojela, da je moja dosedanja kariera nekako brez smisla, sem se počutila uničeno.Strah me je bilo razmišljati o čemerkoli, kar ni pravo. Pravo mi je dalo identiteto, še več, definiralo me je. Veliko pravnikov se tako počuti – to je tvoja oznaka, to je to, kar si. Ob misli, da bi izgubila to identiteto, sem se počutila popolnoma golo in prazno. Če nisem pravnica, kaj sem potem? Kdo sem potem? Po vrnitvi z medenih tednov sem videla, da sem ujeta v spiralo, ki se vrti navzdol, spiralo obupa, povezanega s službo, nisem imela niti najmanjšega pojma, kako naj to ustavim. Dobesedno poguglala sem: “Kaj narediti, če sovražiš svojo kariero?”

Recenzija Bukla

V okviru projekta Šola za življenje (School of Life), ki ga je leta 2008 zasnoval filozof in publicist Alain de Botton (s svojimi knjigami je dobro znan tudi pri nas), izhajajo kratka in uporabna knjižna dela, ki naj bi imela tako biblioterapevtsko kot tudi izobraževalno vrednost. Poleg del Kako zmanjšati denarne skrbi in Kako še drugače misliti o seksu je v tej zbirki pri nas za zdaj izšlo še pričujoče delo, v katerem njegov avtor, sociolog in pisatelj Roman Krznaric, poskuša analizirati, kakšne spremembe je v zadnjih desetletjih doživel koncept dela. To je bilo do nedavnega za večino ljudi predvsem sredstvo za pridobivanje denarja, ki je omogočalo vsakdanje življenje, v zadnjem času pa za marsikoga vse bolj postaja tudi sredstvo za izpolnjevanje notranjih ambicij in življenjskega poslanstva. Krznaric nas spret no vodi čez čeri, ki nam jih prinaša iskanje pravega dela, in bralca z raznimi napotki vabi, da si na koncu poišče tisto, ki mu bo najbolj osmislilo lastno (delovno) življenje.

Samo Rugelj, Bukla 120-121

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...